V sredo je Katja dala idejo, da bi obiskali Klevevške jame. Zakon ideja, sem si rekel in začel iskati ekipo. Ekipa se je hitro nabrala, le Katja je morala na žalost odpovedati. Najprej smo se še logistično lovili, saj smo bili pometani po celi Sloveniji. Luka in Katja G. sta bila iz Ljubljane, Boštjan iz Nazarij, Sara v Velenju in Lea ter Vinko v Mariboru. Hm, mi je kar delala preglavice ta logistika, ampak se je ekipa hitro polovila. Sreča je bila tudi, da smo že vsi postali odvisniki od igre Naseljenci otoka Catan in se je večji del ekipe že dobil skupaj v soboto večer na napeti igri.
Ure nismo imeli preveč zgodnje za odhod, tudi če je bila pot kar dolga. Ampak mi je spomin na lanski obisk tega koščka raja dal vedeti, da se splača narediti nekaj kilometrov. Za ta dan je bila napoved fantastična. Cel dan je bil brez vetra in toplo sonce nam je grelo gole hrbte, ki smo jih leno nastavljali po ogledu jam.
Najprej smo se zagnali na ogled Zgornje Klevevške jame. Boštjan in Sara sta si ogledala lažji del. Mi smo pa smuknili čez lužo v »puzalni« položaj, ki nas je premikal po blatu do prostora, kje smo lahko šli naprej pokončno. Tako smo si ogledali meander do konca in vmes smo se že bali, da bo Katjina noga obtičala v blatu. Sledilo še je norenje po blatu, od svoje drage sem pa dobil pošteni kos blata v obraz. Jaz pravim, da boljše, da v jami meče vame blato, kot doma krožnike in ostale neprijetne reči. Ker imam rad svojo drago, ji nisem ostal dolžan in sem jo še jaz pošteno napacal z blatom. Tako smo se vsak po svoje namazali z blatom in odpujsali do Spodnje Klevevške jame, ki je še aktivna in ima vodo.
Notri nas je presenetila paritvena kolonija netopirjev. Bilo je zelo glasno, smrdelo po svežih iztrebkih, tako da smo se hitro odmaknili v bazen tople vode, ki je pred jamo. Sedaj, ko je že pozno pomladi, daje voda občutek, da je malo bolj topla od tiste hladne, ki jo prečiš na začetku, ni pa tako izrazito, kot pozimi, ko ti pošteno pogreje hladne kosti. V tem jamskem bazenčku smo grobo oprali kombinezone in odšli v zunanji bazen. Tako smo v zunanjem bazenu temeljito oprali vse kombinwzone in blato za ušesi. Dan je hitro mineval in trebuščki so postali prazni.
Sledila je priprave hrane. S sabo smo prinesli prenosne žare, ki so se pa izkazali za zelo nepraktične. Veliko improvizacije in iznajdljivosti in seveda veliko mero naših izkušenj preživetja v naravi smo potrebovali, da smo uredili tako, da smo si lahko spekli hrano. Boštjan je že vmes, ko se je peklo, dobival prisluhe, da ga kličejo iz picerije Vivaldi. Tudi ostali so bili že malo skeptični, ampak uspelo je. Nekako smo se najedli in potešili lakoto.
Seveda tudi sem nismo prišli brez igre Naseljenci otoka Catan, zato smo se malo porazdelili. Eni so šli igrat, punce so klepetale in se razvajale z odličnim belim vinom iz Vinkotove kleti, kjer se proizvajajo zelo kvalitetna vina. Jaz sem pa malo šel spat in odpočiti svoj utrujen skelet. Na pranje opreme so prišli jamarji iz Novega mesta. Šini je hotel zamenjati dve naši tečajnici za enega vrhunskega jamarja, ampak takšnih zlatih punc, kot jih imamo v našem klubu, ne zamenjamo za nič na svetu.
Počasi se je sonce skrilo in odpravli smo se na dolgo pot proti domu. Zaključili smo odlični jamarski izlet, poln dogodivščin. Če želiš tudi ti z nami potovati po Sloveniji in videti skrite kotičke podzemnega sveta in tudi čarobne okolice, kot je tu pred Klevevškimi jamami, se nam pridruži, nebo ti žal.
Jamarili in uživali smo: Boštjan Blatnik, Luka Ložar, Sara Markon, Vinko Kaučič, Lea Pavrič, Katja Gruber in jaz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar