19 februar 2022

Kamrica Figa

8.2.2022, torek

Kar hitro smo našli čas in zopet šli v Veternico, tokrat Filip Kuntu in jaz. Namen sva imela nadaljevati delo od Gregija, Leje in Miha v rovu pred Podgrajskem kevdrom v čereh mladega jamarja.

Gregi je z zadnjim širjenjem pošteno nalomil skalo, zato je Filipu pod macolo kar letelo kamenje stran. Luknja se je večala in lahko sva že bolje videla v prostor pred seboj. Filip je delal, jaz pa sem mu asistiral. Lepo sva preživljala kulturni praznik. Vmes sem samo šel gledati, če že lahko vstopim. Ampak ni še bilo dovolj, da vstopiva.

Tako se je Filip še trudil in večal luknjo. Nato pa je le odložil orodje in zlezel v kamrico. 4 metre dolga kamrica se je na vseh straneh zalila s sigo. Nikjer ni bilo kakšne luknje, ki bi vlila novega upanja za napredovanje. Ko se je Filip vrnil iz kamrice, sem še jaz zlezel notri in se prepustil razmišljanju, le kje bomo našli v tej jami nadaljevanje, tisti pravi prepih, ki nas bo potegnil naprej po jami

Kamrico sva poimenovala Figa, ki sestavljalo Črke iz Filipovega in Gregijevega imena, saj sta bila tista, ki sta razširila prehod. Ima tudi simbolični pomen, saj nam je jama na tem delu pokazala figo, hkrati pa v spomin Gospodu Fig-fig, katerega konec življenjske poti se spominjamo na današnji dan. Nato sva se vrnila do Jezera. Jaz sem smuknil v Drsalnico pogledati, kakšen je nivo vode končnem sifonu. Potem pa sem šel še do pritočnega dela Jezera, kajti sedaj je plan, da iščemo še v tistem delu možnost nadaljevanja. Veternica se ne da zlahka, še bo potrebno vztrajati, da najdemo še kaj več.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Maks Jamski

09 februar 2022

Zimsko usposabljanje ŠJK Podlasica Topolšica in JK Kamnik

  

Iz Celja ob 6.30 v Luče in na Planico.

Od tam čez gozd kot nam je povedal domačin Tone in na Ravno Polje. Mimo l.k. na Brežičih na Lastovec 1842 m. Naprej čez Desko 1969 m na Tovsti vrh 1986m. Spust na Vodotočnik. Z Vodotočnika po poti proti Korošici. Po 1.5 km odcep na jug. Veš čas od Vodotočnika smo sledili gaz, ki se je nelogično vijugala.Kdo bi to bil. Jo sledim, malo gre višje kot sem imel v planu. Bomo višje prečili in prišli v grapo, ki pripelje k Trem Vhodom. Nasproti mi prihaja nekdo.

Ker ne vidim dobro "prepoznam" alpinista, znanca iz Rimskih Toplic. Ko pride bliže ugotovim, da je pomota! Dober dan, dober dan. "Od kod pa vi?" (Vukojebina od vukojebine) "Vračam se" Se predira? Niti ne. Od kod ste prišli? Iz Lučke Bele. Si mislim to pa ni kar tako. In sam! Ves čas me gloda! Je ali ni? Je ali ni? Nato s povišanim glasom izstrelim:"A ste vi gospod Hojs?" Odgovor: "Točno tako!" In nato smo odhojsali naprej.

Mladca ga nista prepoznala; jaz pa bolj po glasu kot po faci v 3D 🙂 Mimo Treh Vhodov smo se povzpeli še na Lučkega Dedca 2024 m in sestopili na Prag. Spotoma smo pod Benijevim vodstvom našli Šubidu in ugotovili, da diha.

Da ne bi izgubljali višine ali se mučili v klanec sem "modro" predlagal, da prečimo pod Belim (Koški) vrhom. Kilometrsko prečenje pobočja naklona od 30 do 40 % se je izkazalo mučno za gležnje v mehkih visokih čevljih. Predrli smo višje od Sedelca na 1900 m. Nato smo odcepili na Pl. Vodole na 1600 m. Filip je hotel dvakrat vrniti tisto kilometrsko prečenje a mu ni uspelo, ker mi je še ostalo nekaj orijentacijskega čuta in malo nezaupanja v vsemogočno moderno tehniko. Tako smo po pol dneva hoje prišli po 20 km in 1480 m viš. razlike zadovoljni nazaj na Planico. Hvala Beni za svetlobo!

Zapisal: Risto Sovčev; Foto: Risto Sovčev in Filip Kuntu