Brezno ledenih slapov

Črni galebi so že v biltenu objavili, da se štajerskim jamarjem obeta v oktobru nepozaben adrenalinski vikend pri Snežni jami. Nekateri so že vnaprej povedali, da so imeli adrenalina dovolj že na preostalih jamarskih akcijah, le Maksi je z žalostnim obrazom naznanil, da ima ravno takrat jamarsko reševalno vajo, kjer bo moral celo nekaj delati, medtem ko se bomo preostali imeli super fino fajn. Pa smo šli štirje navdušenci: Rok, Grega, Andrej in moja malenkost. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, zato smo se kar malo težko »odlepili« od koče pri Snežni jami in se s polno »bojno« opremo podali v hrib. Rokovih petnajst minut hoje je čudežno postajalo parkrat petnajst minut in še danes ne vem ali smo hodili tako počasi ali je bilo res tako daleč. Nekako nam je uspelo poiskati vhod jame (Brezno ledenih slapov) in kot bi mignil smo bili vsi na dnu. Andrej in Grega sta izmerila novi del jame, medtem sva z Rokom s cepini preverjala, če so ledeni slapovi resnično ledeni. Po dobrih šestih urah smo se vrnili nazaj do koče, kjer smo se predali kulinaričnim užitkom. Družbo sta nam delala še Silvo in Toni. Ker še nisem bila v Snežni jami, sem po večerji vsem tako težila, da so se odločili, da ugodijo moji sitnobi in tako se je Andrej menda javil, da gre z menoj po jami. Nisem čisto prepričana ali sta ga Rok in Grega kar določila, ker je pač najmlajši ali se je resnično kar sam javil. Kakorkoli že, jaz sem videla jamo, Andreju pa verjetno tudi ni bilo preveč hudo z menoj. Rok in Grega sta medtem pregledala še nekaj skritih kotičkov v jami. Zaradi Rokovega slabšega zdravstvenega stanja in res slabega vremena smo se pozno zvečer odločili, da adrenalinski vikend zaključimo predčasno, saj bi se mogoče zgodilo, da bi postala jutranja vožnja domov najbolj adrenalinski dogodek v tem adrenalinskem vikendu. Črni galebi hvala za lep vikend, naslednjič se spet povabim zraven.
Katja; Slikal Grega

Predstavitev jamarstva Šmarje pri Jelšah

Obiskali smo vrtec v Šmarjah pri Jelšah, kjer smo predstavili naše delovanje najmlajšim. Na predstavitvi smo sodelovali Alenka, Valerija in jaz. Alenka jim je razkazala opremo jim dala za pomeriti jamarsko čelado. Z mano so pogledali slike in se čudili, kam vse splezamo. Valerija jim je pokazala škatlo, kjer so najnujnejše jamarske stvari, ki jih poleg opreme lahko zelo pogrešamo. Tudi smo jih opozorili, da v jame ne mečemo smeti in tako skrbimo, da bo voda pitna. Lp Maks

Raziskovanje v Kebrovi luknji

Po dolgem premoru, smo spet šli v Kebrčka. Zbrali smo se Filip, Grega in jaz na deževno jutro 3.10. Namen je bil, da nadaljujemo kopanje v Rovu novega upanja. Jamo smo to leto, kar zanemarili, tako, da je to bila prva raziskovalna akcija tega leta. Še preden smo vstopili v jamo so nas, ulovile učiteljice, ki so pripeljale otroke iz Maribora na ekskurzijo brez vodiča (vodič, jim je zadnjo minuto odpovedal in jih pustil same na izletu). Prosile so Gospoda Maksa, če jim pove malo v planini Golte in tudi v jamarstvu in kam smo namenjeni. In gospod Maks je povedal - naredil kratko prestavitev. Kasneje je Gospod Maks še povedal, kako se igra če uporabimo žebelj, kladivo in lesno klado. Gospoda Maksa in ostala dva so prosili še za gasilsko sliko. Hitro sem postal Gospod in se tudi nisem branil, takšnega naziva. Ja v jami smo bili 5 ur, skopali 1,5 meter globoko, čutili prepih. To je še zadnja opcija, kjer bi lahko našli nadaljevanje v tej jami, zato počasi napredujemo in se trudimo. Dela še ne bo zmanjkalo tako, da bomo kmalu spet tu in tiščali v osrčje planine Golte. Se slišimo.
Lp Maks
Slikal Grega
Maks