19.06.2021, sobota
Žiga je v našem klubu prvi v vseh težjih akcijah in globokih jamah, čeprav so mu šele začeli brki lesti izpod nosa. V naše vrste se je pridružil 8.11.2014 skupaj s svojim bratom Filipom Solarjem v Šmihelu nad Mozirjem. Tam smo skavtom demonstrirali vrvno tehniku in tako je naredil svoje prve korake po vrveh.
Naslednjič je bil prvi jami Železni jami in nato se je že spuščal v Osoletovo jamo. Od takrat naprej je sodeloval v večini klubskih akcij. Vedno je bil za stvar tudi ob kakšnih čudnih idejah. Tako smo ga med obiskom Savinjske burje namesto neoprenov zavili kar v stretch folijo. Skupaj z bratom Filipom sta bila kot dva dnevno sveža sendviča v majhnem marketu pri ljudožercih. Ideja se je izkazala za zelo nepraktično, saj do 4. jezera je bila folija na vseh rogljih v jami in ko smo se vračali, smo kar nekaj dela imeli da smo vse pospravili za sabo.
Žiga se je tudi redno udeleževal mednarodnih odprav. Tako je bil z nami že trikrat na Madžarskem, v Bolgariji, Romuniji, Irski in Grčiji, kjer je dobil bogate izkušnje, kakšne so jame v tujini in tam je tudi izpilil svojo angleščino. V Grčiji se je pri svojih 14 letih spuščal v 300 metrov globoko vhodno vertikalo v jami Propantes. Pri 14 letih je takoj, ko je bilo mogoče, uspešno opravil izpit za jamarja pripravnika.
V jamah doma pa je od vsega začetka pričel z obiskovanjem Brezna presenečenj. Je nepogrešljiv del ekipe pri projektu, ki smo si ga zadali, da jamo sistematično izmerimo in detajlno pregledamo vsak kotiček v jami. Med plezanjem Kamina močnih rok se je učil nabijati sidrišča. Čeprav je Žiga slaven po svojih besedah: »Sej ni važno«, se lahko vedno zaneseš nanj.
Na taborih Korošica si je med raziskovanjem zadal cilj, da najde globoko brezno, ki bo šibalo. Tako je skupaj s Simonom med pregledom Lučkega dedca malo pod vrhom opazil vhod v brezno, ki je obetalo. Z nekaj obiski je brezno že doseglo globino 100 metrov in še ni čisto konec. Jamo je poimenoval Brezno Šubidu in je sedaj glavni motor raziskav v tem breznu. V Nazarjah pa sodeluje v raziskavah v jamah, ki bodo z nekaj malega truda dobile večji pomen, saj teren obeta kar nekaj možnosti za razplet jamskih sistemov.
Tako je sedaj od 11 leta dalje je le napočil čas, da je naredil izpit za jamarja. Izpiti so potekali v Rakovem Škocjanu. In pričeli so se v stilu Žigovega mota »Sej ni važno«. Naprej je zmanjkalo časa za papirni del izpitov, ampak nekako se je prebil skozi teorijo. Žigu je pomembna praksa, papirje pa rajši prepušča nam ostalim. Sam pravi, da je izvidnik, mi pa naj zadaj merimo in pišemo. Izpit je uspešno zaključil in sedaj že komaj čakamo na tabor Korošica, kjer bomo nazdravili jamarju Žigu še z uradnim nazivom.
