9. akcija v Dihalniku keramika

20.12.2015 smo šli spet malo kopat v Dihalnik keramika. Ta zadeva se nam ne preda zlahka.
Na tej akciji smo mislili, da bomo začeli delati na ovinku, ki je na koncu menenadra. Ampak smo še delali na koncu meneandra, ki je že dolg 2,5 metra in se konča z ovinkom na desno. Skopali smo v širino, da se bo dalo normalno čepeti in delati. Prepih je bil dober in se ga je čutilo, posebej na koncu, ko se zadeva zaoži. Za nadaljevanje je luknja še vedno majhna in bo potrebna kopanja. Je pa vzpodbudno, da luknja zavija navzdol in da je za ovinkom malo večji prostor 30 x 40 cm, ki bo olajšal delo.
Ko smo končali smo pogasili ogenj, ki nas je grel, ko smo čakali na pošiljko kamenja. Lastnik je povprašal na našem napredku in smo z veseljem opisali, kako napredujemo. Toliko na kratko o našem dogajanju v Dihalniku keramika. Jamarili smo Filip, Alenka in jaz. Pisal: Maks Jamski

Maks Jamski

Zaključek v Preboldu

V klubskih prostorih Črnih galebov v Preboldu, se je odvijal zaključek. Na začetku so bile prijazne in spodbudne besede predsednice Andreje Kladnik. Potem je Tone zavrtel odličen jamarski film. Nato smo se basali z hrano in Filip je brenkal na kitaro. Ostali smo se trudili loviti svoj smisel za posluh. Sedaj v podrobnosti ne bom opisoval, vso dogajanje. Najprej se bom zahvalil Črni galebom za povabilo in odlično sodelovanje. Ker smo to leto delali veliko skupaj sem se malo poglobil v statistiko.
Skupaj smo imeli 50 različnih akcij. Raziskovali smo v:
  • dihalniku Keramika - bila je že 9. akcija
  • Brezno nad Maroltovo jamo z trenutno 16 metrih, trenutno kopljemo v meandru Mumek
  • Brezno Presenečenj, je opremljena do Preboldskega sladkega greha na globini - 470 in nekaj detajlov razširjenih
  • Maksova odkopanka, se zaključi s podorom in ima 21 metrov poligona
  • Sakola se zaključi in ima 28 metrov poligona
  • Bojanova jama ima 68 metrov poligona in je brez nadaljevanja a polna kapnikov in ostalega okrasja
  • Filipovo črevo je manjša jama, ki se hitro konča in meri samo 10 metrov
  • Kebrova luknja, tam še vedno kopljemo v Rovu novega upanja
  • Snežna jama pogledalo in začelo se je kopati Skrivnostno luknjo
  • Brezno ledenih slapov, pregledal se je led (možnosti nadaljevanj) in namerilo nekaj novih metrov
  • Skoraj vhod v klemenška se zaključi in ima 56 metrov poligona
  • Klemenškov pekel poiskalo se je nekaj veznih rovov in razrešilo dva vprašaja, bilo je tudi nekaj meritev
  • Savinska burja raziskalo se je čez peto jezero in namerilo že 150 metrov poligona
  • Ozkotočnik, ki se konča
  • Raztrgan cirkus se konča z podorom
  • Pa ne no - Psum cave, zadaj se vidi še en prostor, ki pa ni veliko perspektiven
  • Dvojčici, jama z dvema vhodoma, ki pa nima nadaljevanja
  • Trije vhodi večja jama z veliko veznimi brezni.
Klemenškov pekel
Kebrova lukna
Brezno ledenih slapov
Brezno Presenečenj
Savinjska Burja
Stranski vhod v Klemenškov pekel
Ekipa tabora na Vodotočniku

Nekaj jam je preglednih in brez nadaljevanja. Nekaterim manjka načrt, kar tudi že delamo. Veliko jih še gre naprej, kar pa je ostalo za naslednjo leto. Toliko sem povzel od naših raziskovanj. Ostalo je še veliko treningov, izobraževanja koondiciranj, piknikov itd... Jame so nam vodilo, dobri odnosi, pa motivacija, da se umaknemo v krog prijateljev, kjer se vedno nekaj dogaja in zgodbe, kar čakajo, da jih doživimo. Se srečamo v globinah, kjer ideje ne spijo.

Maks Jamski; Slikal Grega

Jerekov brlog za blog

Čeprav sem bil včasih spreten z rimami, vseeno ne bom nadaljeval v stilu naslova. Tone je dobrih deset dni nazaj (kako hitro teče čas) dal pobudo, da bi si po doooolgem času zopet ogledali Jerekov brlog na zgornje savinjski strani Dobrovelj. Ker tudi "ta mladi" niso imeli boljše ideje sta se Tonetu, Daniju in meni pridružila še Grega in Andrej.
Zakaj sem dal "ta mladi" v narekovaj? Namreč, ker je vse relativno in ker je Tone pri jamarjih že 46 let, Dani in jaz pa 40, sinova pa celo življenje. Pa dovolj filozofiranja. Ker je bila ura zgodnja (8),smo se ustavili na Vranskem na kavi in čaju. So pa bili pred nami domačini še bolj zgodnji, saj so se že vračali s prve maše in je bilo potrebno malo čakati na vrsto za postrežbo, pa še bivši Slovan je bil še zaprt. Pa tudi mudilo se nam ni pretirano. Prvotna ideja, da bi do jame šli od kmeta Krapljeta navzgor, se je nekoliko spremenila, zato smo se z vranske strani odpeljali do Črete in se nato po cesti odpeljali navzdol proti Nazarjem. Nekaj 100 metrov v gozdu smo parkirali in se preoblekli v bolj jamam primerno opremo. Zanimivo je bilo tudi to, da sem le še jaz uporabljal karbidno razsvetljavo. Bo očitno treba nekaj storiti na tem, preden čisto zažgem fleš.
Po kolovozu smo se odpravili navzdol proti ozkemu in strmemu prehodu. Preventivno smo privezali še vrv za malo varovanja, saj je bila pot navzdol zasuta s odpadlim listjem, ponekod pa tudi malo zmrznjena. Vrv se je sicer končala na sredi spusta, a je bila vseeno uporabna. Z enim zgrešenim poizkusom, smo našli enega od vhodov v Jerekov brlog. Le - ta je ena redkih jam, ki se lahko pohvali z dvema vhodoma. Ker kakšnih hudih raziskovalnih ciljev nismo imeli smo Tone, Grega in jaz slikali in drug druge, poleg jame in kapnikov seveda, uporabljali za fotografski motiv. Slike so temu primerne.
Malo več raziskovalne volje je pokazal Dani, ki se je potrudil in se preko ožine splazil skozi drugi, tokrat izhod, in se okoli hriba vrnil skozi prvega. Za nazaj smo vsi izbrali to možnost. Ker nas je zunaj čakala vrv, smo se morali po površju še vrniti ponjo.
Sivi

Rakunovo brezno

Na Miklavževo nedeljo sta dve punci zbrale zadosti znanja in poguma, da obiščeta jamo. Zbrali smo za ta dogodek Rakunovo brezno, ki je super za prave začetne jamarske izzive. Na vhodu me je zagrabila skrb, ko sem videl velike črne pajke, kajti nisem vedel, koliko straha je pa za te stvarnike. Ampak opazila sta jih šele na poti ven, ki pa ni bilo izbire, kot samo potegnit rit skozi rov na površje.
V jami smo ogromno klepetali in se basali z starimi čokoladami. Leja je dobila vtis, da se samo hranimo in čvekamo, kasneje pa veliko govorimo, kaj vse smo naredili. No je treba priznati, da so delovne akcije pri nas, kar velikokrat kulinarične narave. Lani v Kebrovi luknji smo med kopanjem rova 20. letnega šepetanja kuhali vročo čokolado.
Drugače se zelo trudimo in garamo. Z Gregom sva ugotovila, da če bi Rok narisal Klemenška pred božičem, bi ga lahko v 3D obliki sprintali mu bi služil načrt, kot novoletna smrečka, Andreja bi samo na končne krake rovov obesila kuglice.
Prototipni 2D model 3D Klemenškove smrekce
Med jutranjim zborom smo se srečali z mladimi fanti, ki so šli opremljat Sevškovo rupo ali Ravbrajevo brezno. To omenjam samo zato, da nebo nekatere grabila panika, da na štajerskem samo punce prihajajo v naše vrste. Jamarali smo Grega in Andrej Ramšak, Filip, Žiga in Mateja Solar, Lea Pavrič in jaz.
Zapisal Maks Jamski; Slikal Grega

Jamarji na Radiu Velenje

Intervju z Maksom, Filipom, Žigo in Jerico:

Brezno nad Maroltovo jamo

V soboto 21.11.2015 smo se zbrali Rok, Filip in jaz. Najprej smo mislili iti v Dihalnik Keramika, ampak dež ni ponehal. Zato smo šli malo višje v Brezno nad Maroltovo jamo. Pred vhodom je pihal jamski veter, ki je že Roka in Grega pritegnil, da sta pred davnimi leti odkopala vhod. Namen je bi, da gremo slediti prepihom seveda, kaj pa druge. Mogoče še to, da se skrijemo pred dežjem. Rok je ostal zunaj, ko sva z Filipom skočila v jamo. Ker jama še ni velika, je komunikacija z zunanjim svetom dobro delovala. Ko je Rok vprašal, kako je? Je Filip odgovoril, da notri je isto sranje, kot zunaj. Mislil je na vodne kaplje, ki so tekle po naju. Ko je Rok odmaknil dežnik od vhoda sva dobila še potoček. Med delom se je iz ene luknje pojavil čuden zvok, podoben vžiganju motorja (tako ga je opisal Filip) res zanimivo. Če bi bil sam v jami in brez izkušenj bi mogoče mislil, da te bo vzel "Mumek" *. Gibanje in delo nama je oteževalo blato, potok in mokre obleke. Nekaj časa sva vztrajala in pripravila teren za naslednjo akcijo. Če ne druga smo pričeli z novim deloviščem. Zakaj to delovišče? Ta jama se nam zdi zanimiva, ker se nahaja nad Maroltovo jamo in lahko predstavlja fosilne dele, saj v Maroltovi so znani samo aktivni deli. V Dihalniku Keramika ciljamo na vhod v aktivne dele. V tej jami pa želimo priti v fosilne dele. Jama je bogata z kapniki in prepih nam daje zagon. Ko sva prišla ven, neprepoznavna od blata, je začelo snežiti in temperatura se je spustila na 0 stopinj. Kolikor je bilo možno sva pohitela, pospravlja stvari in se začela šele ob čaju smejati, kakšna nora akcija je bila. Se vidimo naslednjič. Lahko pridite tudi samo meditirati, ženske zbijati stres, zaradi nesposobnih moških - imamo veliko kladivo in trdo skalo.

* Mumek - to je beseda iz okolice Negove, uporabljali so jo za otroke, Naprimer: Ne hodi do vodnjaka, ker te bo zgrabil Mumek.
Zapisal Maks Jamski

Belojača

V soboto 14.11.2015 smo se odpravili v Belojačo. Jama se mi je po prvem obisku zdela zelo simpatična, je pa oddajala tudi energijo, ki pravi, da rabi raziskovalce. V tej akciji je bil plan, da se notri pelje dve simpatični gospodični in simpatičnega mladeniča. Šlo nam je odlično, mogoče je mladeniča malo tiščala klavstrofobija, ki pa jo je zelo dobro krotil in premagoval svoje meje. Na delu jame Obeliks sva z Jerco splezala v vhodni del rova Alkatrast in malo pošpegala, kako je opremljeno.
Pot smo nadaljevali naprej po jami, nekateri smo se ustavili pred Blatnim rovom. Tisti, ki smo ostali pred Blatnim rovom smo meditirali v mirni jamski temi, ki dobro dene razumu. Ostali trije, ki so šli naprej, so se nam s petjem pridružili na Križišču, kamor smo se prestavili po končani meditaciji. Od tam smo šli še v Desni rokav, kjer smo občudovali netopirje, ki so že prišli na zaslužen zimski počitek.
Ko smo se vsi zbrali, smo naredili še eno jamarsko sliko in nato odšli ven. Moram povedati, da tako hitro, kot je mladenič zapuščal Levi rokav, ga še nisem videl, in tudi proti izhodu se je pognal z rekordno hitrostjo. Bil je zelo vesel, premagal je samega sebe in dokazal, da vsi strahovi so v glavi in se jih da krotiti, punce pa so bile zelo navdušene nad količino čokolad. Moram poudariti, da to ni podkupovanje ali zavajanje.
Zunaj smo imeli še jamarski krst. Malo so se čudili, da te po taki turi še pretepejo s štrikom po ta zadnji.
Še nekaj o raziskavah, ki sem jih omenil v zvezi s to jamo: možno jo je povezati z Breznom nad Dominškom, ki leži nad Belojačo. V Belojači manjka profil in še nekaj lukenj bi bilo potrebno pogledati. Grega je bil medlo navdušen nad risanjem te jame ampak jaz mislim, da bo z veseljem pomagal. Na akciji nas je bilo 10: Grega in Andrej Ramšak, Jerica Koren, Vesna in Andrej Slapnik, Žiga Solar, Lea Pavrič, Ana Hrastnik, Vinko Kavčič in jaz, Maks Jamski, ki sem napisal kratke vesti dogajanja.

Maks; slikal Grega