Belojača

V soboto 14.11.2015 smo se odpravili v Belojačo. Jama se mi je po prvem obisku zdela zelo simpatična, je pa oddajala tudi energijo, ki pravi, da rabi raziskovalce. V tej akciji je bil plan, da se notri pelje dve simpatični gospodični in simpatičnega mladeniča. Šlo nam je odlično, mogoče je mladeniča malo tiščala klavstrofobija, ki pa jo je zelo dobro krotil in premagoval svoje meje. Na delu jame Obeliks sva z Jerco splezala v vhodni del rova Alkatrast in malo pošpegala, kako je opremljeno.

Pot smo nadaljevali naprej po jami, nekateri smo se ustavili pred Blatnim rovom. Tisti, ki smo ostali pred Blatnim rovom smo meditirali v mirni jamski temi, ki dobro dene razumu. Ostali trije, ki so šli naprej, so se nam s petjem pridružili na Križišču, kamor smo se prestavili po končani meditaciji. Od tam smo šli še v Desni rokav, kjer smo občudovali netopirje, ki so že prišli na zaslužen zimski počitek.

Ko smo se vsi zbrali, smo naredili še eno jamarsko sliko in nato odšli ven. Moram povedati, da tako hitro, kot je mladenič zapuščal Levi rokav, ga še nisem videl, in tudi proti izhodu se je pognal z rekordno hitrostjo. Bil je zelo vesel, premagal je samega sebe in dokazal, da vsi strahovi so v glavi in se jih da krotiti, punce pa so bile zelo navdušene nad količino čokolad. Moram poudariti, da to ni podkupovanje ali zavajanje.

Zunaj smo imeli še jamarski krst. Malo so se čudili, da te po taki turi še pretepejo s štrikom po ta zadnji.
Še nekaj o raziskavah, ki sem jih omenil v zvezi s to jamo: možno jo je povezati z Breznom nad Dominškom, ki leži nad Belojačo. V Belojači manjka profil in še nekaj lukenj bi bilo potrebno pogledati. Grega je bil medlo navdušen nad risanjem te jame ampak jaz mislim, da bo z veseljem pomagal. Na akciji nas je bilo 10: Grega in Andrej Ramšak, Jerica Koren, Vesna in Andrej Slapnik, Žiga Solar, Lea Pavrič, Ana Hrastnik, Vinko Kavčič in jaz, Maks Jamski, ki sem napisal kratke vesti dogajanja.

Maks; slikal Grega