Mlinarjev rov - nova jama v Nazarjah

25.08.2019, nedelja

Mlinarjev rov je jama v Žlaboru v bližini Palčkove jame. Začelo se je že čez teden, ko je Žiga delal na bližnji strehi in gledal proti luknji, ki je na robu dvorišča. Vanč mu je rekel, da gre za tako malo luknjo, da je samo zajcu dostopna. Ker Žigu ni dalo miru, je potisnil nos vanjo in videl, da gre za nekaj večjega. Že na vhodu so se videli kapniki, kar je dalo vedeti, da so v preteklosti med večanjem dvorišča del jame uničili. To je domneval tudi sedanji lastnik in poskušal vhodni del odkopati, da bi našel še kaj, a brez uspeha. Ostal je samo rov, ki se nadaljuje v hrib. Tako je Žiga vsak dan gledal s strehe v luknjo in sklenil teorijo, da se skriva tukaj nekaj večjega. Po poročanju, ki mi ga je podal, je tudi pri meni radovednost rasla.

Prišla je nedelja, čas za jame. Začeli smo jo s prečesavanjem terena na prelazu Lipa. Tam naj bi Alenka videla brezno pred 10 leti. Čas spomina, podrast, močno posekan gozd, polno novih vlak - zelo težavni pogoji za iskanje. En del sva pregledala, a nisva našla nič. Nabrala sva samo nekaj gob. Alenka mi je odstopila skoraj vse. Naslednji dan pa sem zvedel, da je padal prejšnji večer radioaktivni dež. Tako se je spet pokazalo, da je ženska intuicija zelo močna. Brez uspeha sva se vrnila nazaj in potem sva se z Velesom odpeljala proti Nazarjam, kjer sva Žigom krenila v akcijo.

Po vsem pripovedanju sem mislil, da gre za ozek rov, ampak ko sem zlezel skozi vhodno ožino, se je odprl prostorni rov, dolg skoraj 10 metrov. Začela sva kopati in vedra polna zemlje so se vrstila eno za drugim iz jame ven. Kopanje je bilo prijetno, saj je bila sama zemlja. Kmalu sva videla, da gre za ovinek, da ni osip zemlje iz površja. Bolj kot sva poglabljala nivo tal, bolj je se je čutil prepih. Kmalu se je že videlo naprej. Prostoren rov, juhu!

Vesela sva odšla ven, kjer sva dobila pijačo in klepet z lastniki, kako nama gre. Potem sva se vrnila po še nekaj veder in že sva lahko šla skozi. Zadaj se je odprl rov, kjer sva lahko stala. V nadaljevanju se vidi rov, a le eden buhtelj je na poti. Se pa čuti prepih. Na vhodu sva zaslišala zaskrbljene klice Vanča, če naju je že zasulo ali sva še živa. Zunaj smo skupaj pogledali še fotografije in se načudili, da smo jamo podaljšali za 30 metrov. Ta jama pa nam je dala misliti, da se zadaj v hribu skriva nekaj večjega, saj vsaka jama v bližini ima nadaljevanje, iz katerega piha, razen Palčkova jama je preveč zasuta na koncu.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Maks Jamski

Raziskovanje v Kebrovi luknji

Za praznik, 15. avgusta, so se Gregi, Filip Kuntu in Simon odpravili kopati v Kebrovo luknjo v del z imenom Rov novega upanja. Tam počasi in vztrajno kopamo zamašek ob steni. Na zadnji akciji se je ob steni začelo nekaj malega odpirati, a se je na tej akciji pokazalo, da gre zgolj za manjšo kamrico, ki pa s svojo velikostjo nudi prostor za lažje obračanje med delom.

Ekipi je uspelo zamašek poglobiti za 1,5 metra. Pojavljajo se že večji kamni, na desni strani pa se je odkrila večja skala, prekrita z drobirjem. Zaradi tega drobirja je stena nestabilna, zato bo na naslednji akciji potrebno odstraniti ves ta drobir. Radovednost, kaj nas čaka v globini Golte pa je čedalje večja.

Udeleženci: Simon Araus, Gregor Jelen, Filip Kuntu

Zapisal: Maks Jamksi ; Foto: Simon

Zadnje raziskave v Ljubijskem grabnu

28. junij, 14. in 24. julij

Vrhgrabnica

Kar nekaj sistematičnega pregledovanja smo že opravili v Ljubijskem grabnu in še vedno znova in znova najdemo nove jame. 28. junija sem šel izmeriti jamo, ki smo jo že videli dolgo nazaj med iskanjem Izgubljene Dadijeve jame. Potem smo jo od daleč pogledali, ko smo se vračali iz merjenja Jame pri gugalnici. Sedaj pa sem rekel, da bo le potrebno iti do nje in jo izmeriti.

Tako sem zagrizel v strmi graben, saj se ta jama nahaja točno na koncu grabna. Zardi te lege je dobila tudi ime Vrhgrabnica. Čeprav gre za velik vhod, se že po 10 metrih konča. Ima še en stranski rov, ki se kmalu zoži. Drugih posebnosti Vrhgrabnica ni imela.

Trojni skozenjc

Naslednji obisk Ljubijskega grabna je bil 14. julija, ko sva s Simonom šla iskati jame SK-5 in SK-4. Ti dve jami sta na območju, kjer smo nazadnje raziskovali na Velikonočnem taboru. Pot sva izbrala mimo Spodmola iluzije in nadaljevala mimo jame SK-3, za katero sem rekel Simonu, da si jo mora ogledati, ker je res lepa. Potem sva šla do SK-1. Tam sva gledala v luknjo sredi stene, ki je na Velikonočnem taboru nismo pogledali.

Rov z okvirjem

Odločila sva se, da greva pogledat, kaj se skriva v tej luknji. Odšel sem na vrh sedelca, napeljal vrv in se spustil do luknje. Potem sem en čas nihal, da sem lahko zagrabil brin, ki vztrajno raste na zelo mali polički. In že sem se znašel v jami, ki je imela kar dva izhoda. Pri tretjem izhodu pa sem prišel do poličke, kjer po njej prideš še do enega rova. Šel sem nazaj počakati Simona, da pričneva z merjenjem. To jamo, ki ima toliko izhodov, sva poimenovala Trojni skozenjc. V njej sva namerila 12 metrov. Zanimivo je , da je jama suha kot poper. In kot večina jam v tem okolišu ima tudi ta več izhodov.

Potem sva nadaljevala z raziskovanjem sosednjega rova. Do rova sva se sprehodila po ozki polički in že sva stala pod spodmolom, v katerem se odpira 10 metrov dolg rov. Rov sva poimenovala Rov z okvirjem, po okrogli luknji nad vhodom, ki lahko služi za okvir pri slikanju. Ta rov je bil bolj moker in v njem je tudi nekaj malega kapnikov. Potem sva se vrnila v Trojni skozenjc do vrvi. Prvi se je zanihal iz poličke Simon, jaz pa sem držal konec vrvi, da mi ga ne bi potegnil, kajti če bi ostal brez vrvi, bi bil ujet na polički.

Potem sem pospravljal vrv in Simon je šel iskati prehod do SK-5. Vhod se odpora na polički in kmalu prideš do večjega spodmola, ki mu sledi vhod v dva rova, ki se v notranjosti združita. Kar na začetku se že pojavi prelepa zasigana dvoranica. Iz dvoranice pa nato ozek prehod v spodnje dele. Do tja moraš prečiti dve ožini, čisto spodaj pa se odpre še ena zasigana dvorana. Res premorejo jame v Ljubijskem grabnu veliko lepote, sam dostop do njih pa je včasih pravi pekel.

SK-5

Naredila sva nekaj slik in počasi šla pogledati SK-4, ki je še zadnja v nizu jam SK, ki jo moramo najti in ji določiti lego. Prišla sva po pobočju pod steno in do ozke potke, ki naju je pripeljala do jame. Po načrtu pred nama ni bila jama SK-4. Jamo sva pregledala, Simona je zmotil prepih skozi ozek rov. Nekaj kamnov je premaknil in zadaj videl nadaljevanje. Ker nisva imela opreme za kopanje, sva rekla, da se še vrnemo. In tudi po polici naprej se je videlo še nekaj vhodov.

Da se nisva preveč obirala do avtov, je poskrbel dež, ki je stopnjeval svojo moč. Ko sva prišla domov, pa sva videla na internetu slike najinih avtov, to pomeni, da naju je opazil tudi čuvaj Ljubijskega grabna Zlatko Šmarčan, ki vsakega opazi, ki pride v ta graben.

SK-4

Kar kmalu smo nadaljevali z raziskavami (24. julija), saj jama s prepihom ni dovolila počitka. Meni in Simonu se je tokrat pridružil še Tilen. Zagnali smo se v hrib, pot ni bila dolga, saj so jame dokaj nizko. Najprej smo se ustavili pri jami, kjer piha. Naprej od te jame je ovinek, kjer je še eden vhod. Želeli smo najprej pregledat ta vhod, kajti prepih bi lahko bil posledica povezave teh dveh jam. Najprej je šel notri Tilen, da je preveril dimenzije. Ocenil je, da lahko prideva notri tudi midva s Simonom. Za vhodom se jama odpre. In videli smo rov, ki se res poveže z drugo jamo. Potrdili smo vzrok prepiha. Po pregledu jame in načrta pa smo ugotovili, da smo tokrat v jami SK-4. Lotili smo se ponovnega merjenja jame in Tilen je naredil povezavo. Tako smo jamo SK-4 podaljšali za 20 metrov.

Tudi tukaj najdemo nekaj lepih kapnikov. Ko smo opravili meritve, smo šli po polički naprej še do ene jame, ki ni bila izmerjena. Tilen jo je poimenoval Gamsji hotel, saj je bil polna kroglic od gamsov. Namerili smo 14 metrov jame. Najbolj zanimiv pa je tukaj še bil en rov, ki se zoži zaradi večjega kamna, za kamnom pa se vidi razširitev. Tako, da še vrnemo, da preverimo, kaj je zadaj.

Sedaj smo večino terena na tem delu pregledali. V zelo ozkem območju te skalne gmote smo izmerili 11 jam. Vse imajo večinoma po dva vhoda in ene so prav lepo zasigane. Sedaj pa nas čakajo luknje, ki smo jih gledali iz tega hriba na drugo stran.

Gamsji hotel

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Simon, Tilen in Maks Jamski