Jame v občini Braslovče: Cimprškov Pekel in Metevžakove jame

V nedeljo, 7. aprila, smo se dobili pred graščino Žovnek, da se skupaj odpravimo pogledati izvir Cimprškov Pekel. Ker jama ni bila nikoli raziskana in izmerjena, smo storili še to. Jama ima kar 27 m, v globino pa meri 4 m. Vodo iz jame uporabljajo za pitje. Jama je vodoravna, na koncu je sifon. Na enem izmed rovov pa se dviga navzgor in se zaključi z zasigano steno. Pojavljajo so manjši stalaktiti in celo steber. V jami je bilo kar nekaj živali – pajki, krastače, ki počasi prehajajo iz zimskega spanja na plan.

Cimprškov pekel

Ta dan smo imeli v planu še pregledati stanje Metevžakovega brezna in jame. Brezno je sedaj povsem zasuto. Določili sva jima tudi nove koordinate, saj so bile sedanje zelo netočne. Popravili smo jima tudi imena, saj sta bila nepravilna. Govorili smo tudi s sedanjim gospodarjem na Metevžakovi domačiji, ki nam je povedal za 4 nove jame, za katere pa smo že vedeli prej. Njihovo raziskovanje tokrat nismo imeli v planu.

Metevžakovo brezno

Gospodar nam je povedal tudi o zgodovini domačije, ki pa mi je že bila poznana, saj je od tod izhajala mamima teta. Gre za zgodbo o neprijetni situaciji samotnih kmetij med drugo svetovno vojno, kjer so morali sodelovati in hkrati izdajati tako Nemcem in partizanom. Nazadnje pa padli pod njihovimi streli.

Metevžakova jama

Raziskovali smo: Filip Solar, Uroš Cestnik in Alenka Jelen

Zapisala: Alenka; Foto: Alenka

Spomladanski skok v Klevevški bazen

24.3.2019

Vsako leto v začetku pomladi obiščemo Klevevške jame. Ponujajo termalno vodo in doživimo sprostitev za utrujene kosti, od raziskovanja domačih jam. Vsako leto pa se nam pridruži še, kakšen naš prijatelj, ki ga očara svet podzemlja. S sprehodom po fotogaleriji boš videl, da štajerski jamarji znamo uživati 100%.
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea, Žiga in Maks Jamski

Očistili Pasjo jamo na Tešovi

Med sprehodom po gozdu na Tešovi sta člana Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica opazila vhod v manjšo jamo. Ko pa sta pokukala, kaj se skriva na njenem dnu, pa nista mogla verjeti svojim očem. Opazila sta smeti. Podrobneje si jame nista ogledala. Za naslednji obisk čez nekaj dni sta zbrala še druge člane jamarskega kluba, ki smo se spustili na dno jame. V jami pa smo našli cele kupe smeti, predvsem različnih živalskih kadavrov v polivinilastih vrečkah umetnih gnojil, ki so preprečevale njihov razkroj. Poleg tega pa še več različnih gospodinjskih odpadkov, tudi nevarnih, kot so baterijski vložki in čistila ter olja.
Še isti dan smo o tej najdbi obvestili občino Vransko in Zavod za varstvo narave, saj je približno 60 m zračne razdalje stran vodohran, iz katerega pijejo vodo prebivalci celotnega naselja Tešova.
Tako smo se jamarji v soboto, 13. aprila zbrali pred lovskim domom na Tešovi in s podporo občine očistili to jamo. Kljub temu da smo jamo že obiskali, smo bili presenečeni nad količino odpadkov. Teh je bilo okoli 4,5 m3 in kar 2 m na debelo so zapolnjevala dno jame.
Jama še ni bila izmerjena in registrirana, a jo domačini poznajo pod imenom Pasja jama. Zakaj ima takšno ime, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Čistilne akcije se žal ni udeležil noben domačin, kljub temu da se jo je oglaševalo po različnih medijih. Jamarji želimo domačinom, da bi s takšnim početjem odlaganja odpadkov prenehali, saj s tem ne škodujejo samo naravi, ampak tudi svojemu zdravju.
Zahvaljujemo pa se občini, ki nam je pomagala pri izvedbi čistilne akcije. Zahvaljujemo se tudi delavcema Energetike Marku in Martinu, ki sta nam pomagala pri prenosu in transportu smeti.
Zapisala: Alenka ; Foto: Lea, Alenka

Jama pri gugalnici nova v Ljubijskem grabnu



16.03.2019, sobota.
Konečka Otlica
Jama pri gugalnici
Sobota se je za nas pričela v Celju, kjer smo na firmi Hermi d.o.o. terenske delavce poučili o uporabi vrvne tehnike. Tako bodo sedaj varno opravljali svoje delo. Potem smo se odpeljali v Ljubijski graben. Namen smo imeli, da gremo do Konečke Otlice, ki je druga največja jama v tem delu. Mateja in Filip K. sta jo prvič obiskala in sta bila prijetno presenečena, kakšna jama se skriva v skalah.
Jama pri gugalnici - nadaljevanje
Že samo velik vhod v jamo, ki ga vidiš šele, ko si tik pred njim, te navduši. V jami je še bilo nekaj netopirjev, ki pa jo bodo verjetno počasi zapustili. Pogledali smo si prelepo zasigano kamrico, ki jo najdemo na koncu, a je na žalost od ljudi, ki se jih drži pregovor »kjer osel leži, tam dlako pusti«, zelo popisana. Ko smo si pogledali vse v Konečki Otlici, smo se povzpeli nazaj po strmem melišču in ven iz jame.
Jama pri gugalnici
Jama pri gugalnici - 2 vhod
Potem smo se previdno spustili po skalah do prvih dreves, ki dajejo malo večji občutek varnosti in olajšajo premikanje po teh strminah. Nato smo se odločili, da obiščemo še Dadijevo jamo. Počasi smo se premikali prečno po strmini do prve grape.
Drevo za gugalnico
Jama pri gugalnici- prehod v nadaljevanje
Čeprav mi je bilo čudno, da je že ta grapa prava, ki vodi do Dadijeve jame, smo začeli dobesedno gristi navzgor, počasi in vztrajno. Hitro gre tu samo dol, gor pa počasi od koreninice do koreninice, da se lažje prestavljaš.
Jama pri gugalnici - konec jame
Jama pri gugalnici -2 vhod
Kar kmalu sem pred sabo zagledal gladke stene, ki mi so dale vedeti, da sem res prehitro izbral to grapo. Nič hudega, namenili smo se, da prečimo po vrhu in tako nekako prišli do Dadijeve jame. Prečiti je bilo treba manjšo grapo in takoj za njo sem opazil kozjo stezico. Po tisti stezici smo prišli do jame. A ne do Dadijeve jame, ampak nove jame!
Dadijeva jama - končna dvoranica
Dadijeva jama - končna dvoranica
Jamo so sicer naši člani že opazili pred časom, ampak takrat se je fokusiralo na iskanje druge jame in ta se je pozabila. No, sedaj po sreči, da smo izbrali drugo pot, smo prispeli do sem. Z Matejo sva poprijela po merilnem kompletu, Filip po fotoaparatu in smo pričeli z delom. Najprej vstopiš v nizko votlinico, v kateri najdeš stopnjo in ozek prehod, ki te popelje do naslednjega malo manjšega prostora.
Dadijeva jama - končna dvoranica
Dadijeva jama - živalstvo
Dadijeva jama
Od tam nato lahko zlezeš skozi drugi vhod, ki je manjši od glavnega in lokacija je v stenah. Iz te male sobice še zlezemo v ozek prostor, ki je celo lepo zasigan. Vanj je težko zlesti, saj je zelo ozko. Tako sva namerila 22 metrov in 5 metrov sva se dvignila od glavnega vhoda. Ime ji je dala Mateja: Jama pri gugalnici.
Konec Dadijeva jame
Ozek prehod v dvoranico - Dadijeva jama
No, gugalnice še ni tukaj, je pa zelo lepo raščeno drevo, ki daje dobro možnost za postavitev gugalnice, sama jama pa da zavetje. Potem smo opazili, da se kozja stezica še nadaljuje po stenah navzdol, kjer smo se spustili direktno pred vhod Dadijeve jame.
Večji vhodni prostori
Vhodni del
Prvič ko sem bil tu, je nadaljevanje zalivala voda, sedaj je pa bilo čisto suho. Zarinil sem se v ozko luknjo in obtičal. Po nekaj poskusih sem obupal in dal prednost Mateji. Malo je oklevala, nato pa se je le z veliko previdnostjo prerinila skozi. Nato sva odmaknila nekaj malega kamnov in uspelo je spraviti še moj život skozi. Znašla sva se v prelepi kapniški dvoranici. Tako sva si pasla oči, naredila nekaj posnetkov in smuknila nazaj v večje prostore te jame.
Dadijeva jama
Dadijeva jama
Najverjetneje sta Jama pri gugalnici in Dadijeva jama povezan, ampak z za nas neprehodnimi rovi. Ali pa sta bili povezani, saj se vidi, da je tu bil nekoč jamski sistem, ki se je porušil. Vsekakor še ta del obiščemo. Potem smo se po riti spustili po zelo dolgem gozdnem »toboganu«, ki nas je pripeljal do ceste. Sklenili smo, da se v Ljubijski graben še vrnemo.
Raziskovali: Mateja, Filip Kuntu in Maks Jamksi
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Filip Kuntu in Maks Jamski