14. april 2019

Očistili Pasjo jamo na Tešovi

Med sprehodom po gozdu na Tešovi sta člana Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica opazila vhod v manjšo jamo. Ko pa sta pokukala, kaj se skriva na njenem dnu, pa nista mogla verjeti svojim očem. Opazila sta smeti. Podrobneje si jame nista ogledala. Za naslednji obisk čez nekaj dni sta zbrala še druge člane jamarskega kluba, ki smo se spustili na dno jame. V jami pa smo našli cele kupe smeti, predvsem različnih živalskih kadavrov v polivinilastih vrečkah umetnih gnojil, ki so preprečevale njihov razkroj. Poleg tega pa še več različnih gospodinjskih odpadkov, tudi nevarnih, kot so baterijski vložki in čistila ter olja.
Še isti dan smo o tej najdbi obvestili občino Vransko in Zavod za varstvo narave, saj je približno 60 m zračne razdalje stran vodohran, iz katerega pijejo vodo prebivalci celotnega naselja Tešova.
Tako smo se jamarji v soboto, 13. aprila zbrali pred lovskim domom na Tešovi in s podporo občine očistili to jamo. Kljub temu da smo jamo že obiskali, smo bili presenečeni nad količino odpadkov. Teh je bilo okoli 4,5 m3 in kar 2 m na debelo so zapolnjevala dno jame.
Jama še ni bila izmerjena in registrirana, a jo domačini poznajo pod imenom Pasja jama. Zakaj ima takšno ime, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Čistilne akcije se žal ni udeležil noben domačin, kljub temu da se jo je oglaševalo po različnih medijih. Jamarji želimo domačinom, da bi s takšnim početjem odlaganja odpadkov prenehali, saj s tem ne škodujejo samo naravi, ampak tudi svojemu zdravju.
Zahvaljujemo pa se občini, ki nam je pomagala pri izvedbi čistilne akcije. Zahvaljujemo se tudi delavcema Energetike Marku in Martinu, ki sta nam pomagala pri prenosu in transportu smeti.
Zapisala: Alenka ; Foto: Lea, Alenka

13. april 2019

Jama pri gugalnici nova v Ljubijskem grabnu



16.03.2019, sobota.
Konečka Otlica
Jama pri gugalnici
Sobota se je za nas pričela v Celju, kjer smo na firmi Hermi d.o.o. terenske delavce poučili o uporabi vrvne tehnike. Tako bodo sedaj varno opravljali svoje delo. Potem smo se odpeljali v Ljubijski graben. Namen smo imeli, da gremo do Konečke Otlice, ki je druga največja jama v tem delu. Mateja in Filip K. sta jo prvič obiskala in sta bila prijetno presenečena, kakšna jama se skriva v skalah.
Jama pri gugalnici - nadaljevanje
Že samo velik vhod v jamo, ki ga vidiš šele, ko si tik pred njim, te navduši. V jami je še bilo nekaj netopirjev, ki pa jo bodo verjetno počasi zapustili. Pogledali smo si prelepo zasigano kamrico, ki jo najdemo na koncu, a je na žalost od ljudi, ki se jih drži pregovor »kjer osel leži, tam dlako pusti«, zelo popisana. Ko smo si pogledali vse v Konečki Otlici, smo se povzpeli nazaj po strmem melišču in ven iz jame.
Jama pri gugalnici
Jama pri gugalnici - 2 vhod
Potem smo se previdno spustili po skalah do prvih dreves, ki dajejo malo večji občutek varnosti in olajšajo premikanje po teh strminah. Nato smo se odločili, da obiščemo še Dadijevo jamo. Počasi smo se premikali prečno po strmini do prve grape.
Drevo za gugalnico
Jama pri gugalnici- prehod v nadaljevanje
Čeprav mi je bilo čudno, da je že ta grapa prava, ki vodi do Dadijeve jame, smo začeli dobesedno gristi navzgor, počasi in vztrajno. Hitro gre tu samo dol, gor pa počasi od koreninice do koreninice, da se lažje prestavljaš.
Jama pri gugalnici - konec jame
Jama pri gugalnici -2 vhod
Kar kmalu sem pred sabo zagledal gladke stene, ki mi so dale vedeti, da sem res prehitro izbral to grapo. Nič hudega, namenili smo se, da prečimo po vrhu in tako nekako prišli do Dadijeve jame. Prečiti je bilo treba manjšo grapo in takoj za njo sem opazil kozjo stezico. Po tisti stezici smo prišli do jame. A ne do Dadijeve jame, ampak nove jame!
Dadijeva jama - končna dvoranica
Dadijeva jama - končna dvoranica
Jamo so sicer naši člani že opazili pred časom, ampak takrat se je fokusiralo na iskanje druge jame in ta se je pozabila. No, sedaj po sreči, da smo izbrali drugo pot, smo prispeli do sem. Z Matejo sva poprijela po merilnem kompletu, Filip po fotoaparatu in smo pričeli z delom. Najprej vstopiš v nizko votlinico, v kateri najdeš stopnjo in ozek prehod, ki te popelje do naslednjega malo manjšega prostora.
Dadijeva jama - končna dvoranica
Dadijeva jama - živalstvo
Dadijeva jama
Od tam nato lahko zlezeš skozi drugi vhod, ki je manjši od glavnega in lokacija je v stenah. Iz te male sobice še zlezemo v ozek prostor, ki je celo lepo zasigan. Vanj je težko zlesti, saj je zelo ozko. Tako sva namerila 22 metrov in 5 metrov sva se dvignila od glavnega vhoda. Ime ji je dala Mateja: Jama pri gugalnici.
Konec Dadijeva jame
Ozek prehod v dvoranico - Dadijeva jama
No, gugalnice še ni tukaj, je pa zelo lepo raščeno drevo, ki daje dobro možnost za postavitev gugalnice, sama jama pa da zavetje. Potem smo opazili, da se kozja stezica še nadaljuje po stenah navzdol, kjer smo se spustili direktno pred vhod Dadijeve jame.
Večji vhodni prostori
Vhodni del
Prvič ko sem bil tu, je nadaljevanje zalivala voda, sedaj je pa bilo čisto suho. Zarinil sem se v ozko luknjo in obtičal. Po nekaj poskusih sem obupal in dal prednost Mateji. Malo je oklevala, nato pa se je le z veliko previdnostjo prerinila skozi. Nato sva odmaknila nekaj malega kamnov in uspelo je spraviti še moj život skozi. Znašla sva se v prelepi kapniški dvoranici. Tako sva si pasla oči, naredila nekaj posnetkov in smuknila nazaj v večje prostore te jame.
Dadijeva jama
Dadijeva jama
Najverjetneje sta Jama pri gugalnici in Dadijeva jama povezan, ampak z za nas neprehodnimi rovi. Ali pa sta bili povezani, saj se vidi, da je tu bil nekoč jamski sistem, ki se je porušil. Vsekakor še ta del obiščemo. Potem smo se po riti spustili po zelo dolgem gozdnem »toboganu«, ki nas je pripeljal do ceste. Sklenili smo, da se v Ljubijski graben še vrnemo.
Raziskovali: Mateja, Filip Kuntu in Maks Jamksi
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Filip Kuntu in Maks Jamski

08. april 2019

Zadnji dan smučarske sezone na Golteh

Nedelja, 17. marec 2019
Tokrat nas je pot zanesla na Golte. Ta kraška planina se razteza na zelo obširnem območju, cca. 65 km2, če mejo planote razširimo na njeno predgorje oziroma »predhribovje«. Na tem območju je že registriranih kar precej jam, verjetno pa jih mnogo še čaka na naše odkritje.
Okence
Hotel Golte
Morava
Najbolj znana jama je zagotovo Ledenica na Golteh, ena izmed ledenih jam v Sloveniji, ki podobno kot druge izgublja svoj dragoceni dragulj – led. Poleg te pa nas pogosto zvabi tudi Kebrova luknja. Zjutraj smo se natrpali v gondolo med smučarje, ki so želeli okusiti še zadnje zavoje na redkih zasneženih delih na Starih stanih in Ročki planini.
Alpski vrt
Naš obisk se je osredotočal na Alpski vrt in Gostečnikove stane. V Alpskem vrtu smo si pogledali jamo Okence. Ime je jama dobila po znamenitem zgornjem vhodu, ki deluje kot okno, saj se je del jamskega stropa v preteklosti porušil. Še vedno pa vodi ozek rov v notranjost hriba. Mogoče je občutiti prepih.
Zijalka pod Gripa klopjo
Iskali smo tudi Zijalko nad Mesarsko lopo, a smo se prehitro spustili iz poti in prišli preveč vzhodneje. Iz gondole zgleda dostop do zijalke enostavno najti, a ni bilo tako. Vmes pa našli še eno novo zijalko in jo poimenovali Zijalka pod Gripa klopjo. Ko sem čakala, da se Mateja, Gregor in Uroš varno povzpnejo nazaj proti poti, sem se spustila nižje in videla tisto pravo zijalko, ki smo jo iskali. Ker so že vsi bili gor, sem odšla za njimi. Pa drugič, smo pa vseeno našli nekaj novega.
Malo nas je presenetilo tudi stanje okoli tega območja, saj je bilo posejano z več različnimi gospodinjskimi odpadki, kot so posode in celo radiator. Ni nam šlo v glavo, kako lahko človek tako nespametno ravna z naravo, hkrati pa še ogroža samega sebe, saj je nedaleč stran pod stenami cesta, ki vodi do hotela.
Mozirska koča
Nazadnje pa smo se še odpravili poiskati jami na Gostečnikovih stanih. Popravili smo jima lege. V udornici je bilo še več kot meter snega, pa tudi jami sta bili poledeneli. Ker pač nismo imeli derez, da bi lahko splezali po pobočju rova, smo se odločili, da to storimo, ko bo sneg in led že skopnel oziroma odtalil.
Gostečnikovi stani
Nato smo odhiteli do hotela, kjer so žičničarji že proslavljali zadnji dan sezone ter nas odpeljali do Žekovca. Med vožnjo pa smo imeli čas opazovati luknje pod nami ter razmišljati o veličini te planote. Raziskovali smo: Mateja, Uroš, Gregor in Alenka.
Zapisala: Alenka ; Foto: Uroš, Gregor, Alenka