Reševanje vprašajev

16 – 17.11.2019, vikend

Ta vikend je na Vranskem potekal festival rož, narejenih iz krep papirja. Na tem festivalu smo sodelovala tudi lokalna društva z dodatnimi aktivnosti, tako je Center jamskih doživetij obiskovalcem v soboto ponudil možnost ogleda jame Škadavnice. Kislo vreme pa ni bilo naklonjeno aktivnostim v naravi in obiskovalci so se raje zadrževali v zaprtih prostorih. Ker pa naju z Leo rahlo pršenje ni prav nič motilo, sva se vseeno odpravila proti Škadavnici, z drobno mislijo, da se pa morda kdo le opogumi in pride naokoli. Ker ni bilo nikogar sva pričela s kopanjem v rovu Hiltijeva smrt.

Vhod v Hiltijevo smrt

Ta rov je prvič ugledal Gregi 3.3.2017, kjer smo se odločili, da poskusimo s kopanjem. Tako smo naslednjič obiskali ta del 24.3.2017 in pričeli s širjenjem rova. Med tem je Žiga zlezel ob strani v drugi rov in odkril del, ki smo ga poimenovali Žigova past. Potem smo v Hiltijevo smrt odšli še enkrat v letu 2017, ko pa ni bila preveč uspešna akcija. Zatem smo nadaljevali s širjenjem leta 2018 najprej z Žigom, ko sva napredovala za 1,5 metra in vseskozi je bil dober prepih. 18.5.2018 smo se širjenja lotili Filip Kuntu, Risto in jaz. Na tej akciji se je naš stari vrtalnik Hilti dokončno poslovil in po tem dogodku je dobil ta del tudi ime. 23.11.2018 smo širili Gregi, Tilen in jaz. Na tej akciji smo prebili rov in se znašli v mali kamrici, ki preko ozke, neprehodne razpoke, presekane s kapniškimi stebri, poveže z Žigovo pastjo. Smo pa locirali možno nadaljevanje pod skalami, izpod katerih je močno pihalo. Tu nas je malo zaskrbelo, da prepiha ne povzroča le kroženje zraka po podoru. Nadaljevali smo s kopanjem tudi v tem letu, maja smo Blaž in Tilen Podkrižnik ter jaz odmetali nekaj kamnov. Potem sva kar veliko odkopala z Gregijem konec maja, kjer se je zagledal spodaj prostor, ki je deloval kot nekakšen rov.

Nadaljevanje v Hiltijevi smrti

Močvirsko brezno

Na tokratni akciji sva z Leo nadaljevala na tem mestu. Zmetala sva ven kar nekaj kamnov in Lea se je že stlačila skozi. Jaz sem si medtem rajši še odmaknil nekaj kamnov, med tem pa je Lea spodaj kopala naprej. Kmalu se ji je odprl lep rov, ki pa je na dnu zavil levo v podor. Ko sem lahko še jaz zlezel notri, sem sledil Lei v podor. Tam sem zlezel po kamnih višje in višje in naposled prišel v dvorano. Tako se je uresničil scenarij, da prepih izvira le od podora in na koncu rov zavija nazaj v dvorano. Hiltijeva smrt je jami doprinesla približno 30 metrov poligona. Tako sva rešila vprašaj, sicer ne tako, kot smo si želeli, torej da bi prodrli naprej. Sedaj imamo en del te dvorane pregledan. Čaka pa še nekaj delov, kamor moremo potisniti nos.

Naslednji dan pa smo odšli v Kebrovo luknjo, kjer smo se razdelili v 3 ekipe. Bor mi je predstavil merjenje jame z nadgradnjo merilnika Disto. Teo in Ester sta obiskala živali v Rekordni dvorani. Lea pa je opremljala vzporedno brezno. Jama je bila mokra kot je bilo pričakovano, saj je deževje bilo res obilno zadnjih nekaj dni. Tako je merjenje bilo zelo zahtevno, saj naju je potresavalo od mraza. Ko sva prišla do Leje, ki je opremljala vzporedno brezno zadnjega brezna pred dvorano, naju je že pošteno namočilo in zmrazilo. Ko sva prišla v dvorano sta Teo in Ester že zaključila in našla kar nekaj živalic, ki jih mi redkokdaj sploh opazimo. Da ne bi trpela mraza, sta švignila ven v toplo Mozirsko kočo.

Z Borom sva nato izmerila še dvorano. Jaz sem vseskozi pogledoval gor, kje bo Lea pogledala na plano. Ampak lučke nisem videl in tudi nobenega kamina ni bilo. Ko sva stala na sredini dvorane in končala z merjenjem, sva gledala proti zadnjemu breznu, kjer naj bi se vzporedno Lea spustila dol, vsaj tako smo mislili. Ampak je čisto na drugi strani dvorane pokukala iz prelepih lukenj, ki so oblite z jamskim mlekom. Čisto presenečenje, da pravzaprav sploh ne gre za vzporedno brezno, ampak samostojno brezno, ki poteka nad vso dvorano in se na koncu priključi v njo. Poimenovala ga je Močvirsko brezno po deževnem dnevu, mokroti jame in obisku jamarjev iz Ljubljane. Za merjenje nisva imela več motivacije. Na vrvi smo se vsaj malo ogreli. Tako smo rešili vprašaj tistih lukenj v stropu, ki smo jih večkrat opazovali. Lea je ocenila nove dele na 30 metrov. Ta vikend smo rešili dva vprašaja in pridobili nekaj novih metrov. Nove dele pa bomo izmerili v Kebrovi luknji raje v takem času, ko bo jama bolj suha.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea in Maks Jamski