Objave

Prikaz objav, dodanih na januar, 2016

Še ena veteranska (prva letos)

Slika
Kot vedno nas zimski mraz in nekaj moče navda z upanjem o bogati beri ledu v jamah, ki imajo primerno lego. Ena od teh je Spodnja Trbiška jama, kot jo imenujemo. Ima odlično lego za "lenivce", saj je čisto blizu Savinje in, če je le-ta primerno nizka, je lahko dostopna. Smo Tone (pobudnik akcije), Dani in jaz čez šli v škornjih, ki sicer pretirano topli niso za temperature pod lediščem.
Izkazalo se je tudi, da moji škornji, v katere sem verjel, tudi niso vredni zaupanja in da so primerni le za sušo. Mi je levi malo spuščal, ravno dovolj, da je bilo potem mrzlo in mokro in k sreči vse skupaj le ni predolgo trajalo, saj bi sicer ozebel. Tudi slikati ni fajn, če se izkaže, da ledu le ni toliko, da bi se za izlet odločili, če bi to vedeli že prej. Sem skoraj ozebel tudi v roke, a kakšen posnetek je le bil vreden prezeblih prstov. Pa še nič antigripina ni imel nihče od nas, kar se redko zgodi. Upamo, da bo drugič vsega dovolj.


Silvo

Brezno pri Petrovem križu

Slika
Zgodba za to jamo se je začela 28.7.1990, ko so Branko Debeljak, Peter Zgozdnik, Andrej Kodrun, Ivan meh, Slavko Hostnik (vsi ŠJKP Topolšica)raziskali to jamo in jo poimenovali Brezno na Menini sedaj v ponovni najdbi se je preimenovala v Brezno pri Petrovem križu.Če povzamem iz zgodovine po pripovedi Slavka: "Jamo nam je 8.7.1990 pokazal domačin. Pred nami v jami zagotovo ni bil še nihče, saj je bil vhod premajhen za človeka. Vstop v jamo je bil mogoč šele po širjenju vhoda. Zaradi neugodne lege takrat nismo določili koordinat vhoda in na jamo potem "pozabili". Po 25 letih spomin zbledi, okolica pa se spremeni do te mere, da vhoda v jamo nismo več uspeli najti. V letu 2015 smo skupaj z člani JK Tirski zmaji trikrat iskati to jamo, a nam ni uspelo. Šele 6. januarja 2016 so člani JK Tirski zmaji, ki so se zelo potrudili pri iskanju jame, le to končno uspeli najti". Bernard Štiglic je 6.1.2016 uspel najti jamo in določil je koordinate in napisal novi A zapisnik. Opis …

Obisk Brezna pod Planico

Slika
Grega; Slikal Grega

Kebrova luknja - kopanje v Rovu novega upanja

Slika
V soboto, 9.1.2016, smo začeli novo leto z zelo uspešno raziskovalno akcijo v Kebrovi luknji. Nadaljevali smo s kopanjem v Rovu novega upanja. Najprej sva vstopila v jamo Filip in jaz. Ko sva začela delati, sva ugotovila, da imava prazno baterijo. Odločil sem se, da ga peljem pogledat Rov 20-letno šepetanje. Ta rov meri 23 metrov, konča se z blatnim zamaškom brez prepiha. Leta 2014 smo končali raziskovati tu in nadaljevali v Rovu novega upanja, kjer je Rok opozoril na odtekanja vode v ta rov v velikem deževju.
Na koncu Rova 20-letno šepetanje sta dve zanimivi ožini. Filip se je prvič soočil z malo bolj težavnimi jamskimi detajli. Zanimivo mi je bilo, ker ti dve ožini ločuje majhna dvoranica, ki povzroči zelo zanimivo odmevanje zvoka. In v tisti tišini se je slišalo, kako mu srce razbija v divjih afriških ritmih. Res zanimivo za mene, za Filipa verjetno ne toliko. Potem, ko sva šla ven iz tega dela jame, je tam že bila druga skupina.
Panka si je zaželela, da še ona pogleda …

10. Tradicionalni prednovoletni spust v Golarjev pekel

Slika
28. decembra smo zaključili jamarsko leto v Golarjevem peklu. Tokrat se nas je nabralo kar dvajset in devetnajst se nas je spustilo v jamo.

Grega

Speči krampus

Slika
V petek sva šla neustrašna raziskovalca proti jami, kjer živi "Krampus". Zakaj domneva, da živi eden krampus glih v tej jami? Teorija se je razvijala, ker jama leži tik ob poti planina Podvežak - Vodotočnik. Poznana nam je že 4 leta in nihče ni pokukal not. Mogoče je spal notri Krampus in je njegov vonj odganjal jamarje stran. Tudi sam sem bil pred jamo pred tremi leti in nisem dal dovolj spodbudne besede, da bi se razpakirali težki nahrbtniki, ki smo jih nesli na raziskovalni tabor. Mogoče tudi jama ni oddajala kakšne posebne energije o nadaljevanju in ni povlekla v svoje osrčje. Kdo bi vedel? No napočil je čas, da greva pogledat, kje je ta krampus. Na pot sva se odpravila že v močnem soncu, ki si še vedno misli, da je poletje. Seveda pač sonce, njegov moški ego, mu daje moč, da še pozimi sveti z isto močjo, kot poleti. No naju to ni motilo z veseljem sva začela grizti v hrib. Sneg sva našla samo v senčnih prostorih. Zime ni, odšla je iz Slovenije. Sloveniji gre …

Sevškova rupa ali Ravbarjevo brezno

Slika
Za v soboto 19.12.2015 je Valerija izražala željo, da gremo nekam v jamo. Mogoče je deloval hud dolgčas, ker je šel njen dragi na smučanje. Ni vedela, kako si naj skrajša muke čakanja, mislim čas čakanja. Zbrala sva Ravbarjevo brezno, ker je odlično za trening. Na vabilo so se odzvali vsi in še več. Tako, da na koncu nas je jamarilo 8 jamarjev. Mateja se je spoprijela z malo bolj resno jamo in šlo ji je odlično. Žiga, Filip, Valerija in jaz smo se zagnali na dno jame. Spodnji del jame je na novo opremljen, kajti vrvi so bili dotrajani in se jih je zamenjalo. Sedaj previdno po vrveh. Zelo lepo opremljeno Den. Uroš bil si dober opazovalec in hvala vsem udeležencem te akcije. No med tem, ko smo se vračali iz dna, so ostali trenirali. Po trenirali so vse, kar so se spomnili - vozel na prečki, vozel za gor in dol itd... Če so, kaj pozabili so jih pa ostali spomnili, ki imajo bolšji spomin. za zaključek, preden smo zlezli pod sonce, je še Filip poskusil tovariško pomoč…