Novi deli v Tinčevem breznu: Za mišjo dlako

Nedeljska akcija
Za mišjo dlako

Tinčevo brezno smo prvič obiskali leta 2017, ko nam jo je pokazal Zlatko, ki nas tudi spodbuja k raziskavam. V drugi akciji smo pričeli z večanjem ožine na dnu, kjer je kamen padel še 7 metrov globoko. Ožina je bila dolga in ozka in vedeli smo, da ne bo šlo hitro, ampak počasi se daleč pride. In tudi ni naša edina jama, ki jo raziskujemo, zato smo jo uspeli obiskati 1- ali 2-krat letno in grizli ožino. Poleg tega se je zunaj uredil vhod v jamo, kjer se je položila zaščitna mreža in utrdil vhodni del, saj vhod leži na robu vlake. Doslej je v jami bilo 6 akcij, da smo ožino povečali. Že nekje vmes se je pojavilo ime ožine Za mišjo dlako, saj smo vedno mislili, da sedaj pa bo preboj, ampak se je izmuznil in je bilo potrebno še in še truda, da smo se prebijali naprej.

V nedeljo, 18.9.2022, so v jamo šli Valerija, Janko, Miha in Gregi ter zagrizli v ožino. Ta ekipa je dobro pripravila teren, tako smo se v sredo, 21.9.2022, Miha, Gregi in jaz lotili nadaljevati delo s polno paro.

Sredina akcija

Najprej je bil slab občutek, ko smo pozabili vrtalnik v avtu. Tako se je že enkrat zgodilo pri tej jami, ko sva z Leo prišla pogledati samo prepih, kajti pozabila sva sveder doma. Zato sem vedel, da ni nič hudega, Gregi se je hitro vrnil z vrtalnikom in naju dohitel ravno, ko sva se na delovišču raztovorila in slekla svoje pase. Ker smo pozno šli v jamo, šele okoli 18:00, se je ura hitro pomikala v sredi noči.

Nadaljevanje

In zopet je bila prisotna tista mišja dlaka. Ko smo mislili, da smo že skozi, še ni šlo. Še in še je bilo treba razbijati. Spodnji del se je odlično luščil, kar nam je dalo upanje in kmalu smo lahko gledali v prehod v spodnje dele. Hitro smo pripravili sidrišča in Gregi se je prvi spuščal v nove dele. Sledil sem mu jaz in zadaj še Miha. Prišli smo v lepo prostorno kamrico, ki je okrašena s kapniki in voda se izteka v blatni ozek kanal. Opazi se, da tam tudi piha, ampak blato nam ni bilo najbolj všeč.

Za mišjo dlako

Smo pa opazili, da je zgoraj še eno okno. Prosto je bilo mogoče preplezati do njega in tam se vidi rov. Del rova gre vodoravno, drugi del pa dol. Nismo imeli več energije, da bi dobro pogledali, saj je bila na nekaterih mestih še vedno kakšna kamnita prepreka, ki bi jo bilo potrebno umakniti. Je pa polno izrastkov iz sten, kar nakazuje na prepih in tudi čutilo se ga je. Počasi smo se spravili ven. Ven smo pogledali sredi noči. Sedaj pa že zremo v prihodnost, kdaj bo čas, da jamo zopet obiščemo.

Preboj

Do preboja v nove dele sodelovali: Lea, Simon, Teja, Risto, Jožica, Mateja, Uroš, Tilen, Miha, Gregi, Janko, Valerija, Žiga in jaz.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Valerija, Miha in Maks Jamski

Vila Veternica je pod streho

Sobota, 27. avgust 2022

Na robu gozda raste majhna hiška. Tako majhna, da bi bila skoraj za škratke in vile. In tako, kot škratki kopljejo zlato v rudnikih, tudi jamarji iščemo zlato v jamah. Seveda ne tistega pravega zlata s kemijsko formulo »Au«. Jamarji iščemo nove jame, v že znanih jamah iščemo nova nadaljevanja, pozorni smo na biološke, arheološke in geološke posebnosti v jamah. Največje zlato, na katerega lahko naletimo dandanes v jami, pa je poznano pod kemijsko formulo H2O.

Tako ni naključje, da je nastajajoči prostor, jamarski dom Centra jamskih doživetij, dobil ljubkovalno ime Vila Veternica. Seveda vsi dobro poznamo jamo Veternico, najdaljšo vodoravno jamo na Dobrovljah. Mnogi ste jo v sklopu vsakoletnega dneva odprtih vrat Centra jamskih doživetij že obiskali z nami.

Verjamem, da Centra jamskih doživetij iz Vranskega ni potrebno posebej predstavljati, saj smo v tem kratkem času postali znani širom bližnje okolice. S svojim delom skrbimo za varstvo jam in voda, širjenje znanja s področja jamarstva, ekologije in geografije ter za približevanje jamarstva širši javnosti na območju Savinjske doline in okolice. V petih letih, odkar je Center jamskih doživetij prisoten na Vranskem, smo z Vranšani spisali že kar nekaj lepih zgodb. Za jamarstvo smo tudi navdušili že nekaj aktivnih novih jamarjev.

Čeprav nas večinoma najdete v podzemlju, smo pričeli z gradnjo Vile Veternice zato, da nas boste lahko bolje spoznali tudi na površju – jamarski dom bo krasila razstava jamskih fotografij, poučni plakati o kraških pojavih in zbirka kamnin, katero vsi ljubitelji kamenja dopolnjujemo že vrsto let in nekateri bodo kmalu spali na kamenju, če naša Vila Veternica ne bo kmalu dokončana! Seveda pa bomo prostor največ uporabljali jamarji za svoje dejavnosti, raziskovalne tabore, sestanke in izobraževanja.

Ker kot neprofitna organizacija razpolagamo z omejeno količino denarja, gradnja poteka počasi. Dela, ki smo jih opravili doslej, so obsegala rušitev nevarnega starega objekta, napeljavo vodovoda do lokacije novega objekta, nasutje materiala in vlivanje betonske plošče, vgradnjo rastlinske čistilne naprave, postavitev lesenega skeleta in kleparska dela.

Velik delež smo opravili z lastnim delom in posojili članov, s podporo občine Vransko, s prijazno pomočjo okoliških obrtnikov in skromnim finančnim vložkom, s kakršnim kot nepridobitna organizacija sploh lahko razpolagamo. Vsem naštetim se za pomoč iskreno zahvaljujemo.

Za zaključek smo obrnili vse žepe, postrgali kovančke in iztisnili še toliko, da smo objekt še pred jesenskim deževjem spravili pod streho. Na dan delovne akcije, v soboto 27. avgusta 2022, sem se zjutraj zaskrbljeno ozirala v nebo in upala, da bodo oblaki zdržali vsaj do poldneva. Pri Vili Veternici se nas je nabiralo vedno več, tako da nas je bilo na koncu vsega skupaj 23 sodelujočih. Tako smo lahko delali v več ekipah: krovska ekipa v zraku, fizikalna ekipa na tleh, kuharska ekipa pri kotlu, logistična ekipa na terenu in podporna ekipa za dobro vzdušje.

Opeke so kar poletele do slemena, spretne roke so jih skrbno zložile v vrsto in ob 15. uri, ko so pričele padati prve kaplje dežja, smo bili že v varnem zavetju naše nove strehe. Kritina je preživela tudi svoj prvi »stress test«, ko je padlo nekaj drobne toče.

Za sodelovanje na delovni akciji se jamarji iskreno zahvaljujemo Martinu Skoku za strokovne usmeritve, praktične nasvete in vodenje delovne akcije. Hvala Ivo Urankar, Aleksander Reberšek in Boris Skok za vašo nesebično pomoč in pridne, močne roke! Hvala tudi občini Vransko za sofinanciranje nakupa kritine, da smo delovno akcijo sploh lahko izvedli.

In hvala tudi vam, dragi Vranšani, ki se radi ustavite pri nas, kaj povprašate, nam mimogrede pomagate, poklepetate, poberete kakšno smet, če jo opazite in skrbite za skupno dobro.

 
Zapisala: Lea Pavrič, Center jamskih doživetij; Foto: Franci Horvat, Valerija Stropnik