Nedeljska akcija
Za mišjo dlako
Tinčevo brezno smo prvič obiskali leta 2017, ko nam jo je pokazal Zlatko, ki nas tudi spodbuja k raziskavam. V drugi akciji smo pričeli z večanjem ožine na dnu, kjer je kamen padel še 7 metrov globoko. Ožina je bila dolga in ozka in vedeli smo, da ne bo šlo hitro, ampak počasi se daleč pride. In tudi ni naša edina jama, ki jo raziskujemo, zato smo jo uspeli obiskati 1- ali 2-krat letno in grizli ožino. Poleg tega se je zunaj uredil vhod v jamo, kjer se je položila zaščitna mreža in utrdil vhodni del, saj vhod leži na robu vlake. Doslej je v jami bilo 6 akcij, da smo ožino povečali. Že nekje vmes se je pojavilo ime ožine Za mišjo dlako, saj smo vedno mislili, da sedaj pa bo preboj, ampak se je izmuznil in je bilo potrebno še in še truda, da smo se prebijali naprej.
V nedeljo, 18.9.2022, so v jamo šli Valerija, Janko, Miha in Gregi ter zagrizli v ožino. Ta ekipa je dobro pripravila teren, tako smo se v sredo, 21.9.2022, Miha, Gregi in jaz lotili nadaljevati delo s polno paro.
Sredina akcija
Najprej je bil slab občutek, ko smo pozabili vrtalnik v avtu. Tako se je že enkrat zgodilo pri tej jami, ko sva z Leo prišla pogledati samo prepih, kajti pozabila sva sveder doma. Zato sem vedel, da ni nič hudega, Gregi se je hitro vrnil z vrtalnikom in naju dohitel ravno, ko sva se na delovišču raztovorila in slekla svoje pase. Ker smo pozno šli v jamo, šele okoli 18:00, se je ura hitro pomikala v sredi noči.
Nadaljevanje
In zopet je bila prisotna tista mišja dlaka. Ko smo mislili, da smo že skozi, še ni šlo. Še in še je bilo treba razbijati. Spodnji del se je odlično luščil, kar nam je dalo upanje in kmalu smo lahko gledali v prehod v spodnje dele. Hitro smo pripravili sidrišča in Gregi se je prvi spuščal v nove dele. Sledil sem mu jaz in zadaj še Miha. Prišli smo v lepo prostorno kamrico, ki je okrašena s kapniki in voda se izteka v blatni ozek kanal. Opazi se, da tam tudi piha, ampak blato nam ni bilo najbolj všeč.
Za mišjo dlako
Smo pa opazili, da je zgoraj še eno okno. Prosto je bilo mogoče preplezati do njega in tam se vidi rov. Del rova gre vodoravno, drugi del pa dol. Nismo imeli več energije, da bi dobro pogledali, saj je bila na nekaterih mestih še vedno kakšna kamnita prepreka, ki bi jo bilo potrebno umakniti. Je pa polno izrastkov iz sten, kar nakazuje na prepih in tudi čutilo se ga je. Počasi smo se spravili ven. Ven smo pogledali sredi noči. Sedaj pa že zremo v prihodnost, kdaj bo čas, da jamo zopet obiščemo.
Preboj
Do preboja v nove dele sodelovali: Lea, Simon, Teja, Risto, Jožica, Mateja, Uroš, Tilen, Miha, Gregi, Janko, Valerija, Žiga in jaz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar