En vikend, štiri akcije

17.-18.6.2023

 

 
 


Tako polnega vikenda že dolgo nismo imeli, bili smo raztreseni na štirih različnih koncih.



Filip S., Filip K. in Žiga so odšli v Sežano, kjer so zaključevali izpite za jamarskega reševalca pripravnika. Začeli so že v petek, ko so pisali teste. Na pisnem delu izpita so stiskali zobe in v glavah iskali znanje. Ko so to uspešno opravili, jih je v soboto čakala stena.


Na steni je bilo potrebno izkušenim inštruktorjem pokazati vse manevre, ki so se jih učili. Kar naporna naloga, čeprav so vedeli, da znajo. Utrujeni po koncu dneva so se vrnili v dom, kjer so imeli prenočišče in večerjo. Po večerji so se zbrali za še kratek sestanek za naslednji dan, ko bo potrebno pridobljeno znanje pokazati v jami. Sestanek je prekinil poziv na intervencijo.

Vsi so poskakali v kombije in se odpeljali do bližnje udornice Risnik. Tam je omahnila plezalka in obvisela sredi stene. Filip in Žiga, oba izkušena s tragičnimi primeri, sta se spustila do pokojne, jo priklenila na vrv in jo spustila do dna. Tam so jo reševalci odnesli iz udornice. Šele začeli so in že jih je čakala prava intervencija. Kljub temu, da so pozno šli spat, jih je naslednji dan čakala še jama. Seveda jim je šlo odlično in tako smo dobili pri Podlasicah tri nove pripravnike reševalce, med katerimi je celo zdravnik, kar je posebej dragoceno.



 Med tem, ko so fantje švicali v Sežani, pa se je na Vranskem v soboto dogajalo snidenje s člani Jamarskega kluba Železničar. Vsako leto imajo medgeneracijsko srečanje. Tokrat so si izbrali prijeten prostor pred Veternico, kjer raste lepa jamarska hiška.
Obisk JKŽ Veternice


Popeljali smo jih po Veternici in v sklopu akcije predlagali, da naredimo še nekaj raziskovalnih delovišč. V jamo nas je šla cela čreda jamarjev. Najprej so šli mladi jamarji, za njimi pa počasi še ostali. Sedaj nam v deževju zasipa vhodni rov z mivko in po vsakem večjem deževju je potrebno prekopati prehod.


Seveda, mladi so prekopali ravno za svoja mala telesca, mi večji pa smo se zataknili. Smo kar nekaj časa prekopavali, da smo šli skozi. Pri jezeru smo srečali mladce in jih povprašali, kako to, da niso prekopali za nas. Dobili smo samo začudene poglede, kako če so oni smuknili skozi brez problema.


Nato sta Kai in Tilen odšla v Podgrajski kevder v čereh mladega jamarja kopati nadaljevanje, kjer sta že bili dve kopaški akciji. In še Kai je lahko malo ponovil vrvno tehniko, ki se mu je že kar luštala. Jaz sem bil z Mitjem, ki se nam je pridružil prvič, Marselom, ki je bil že z nami v drugi jami in Ireno od Železničarjev.


Plan smo imeli narediti lepo vrvno ograjo in stopničke do najbolj kritičnega dela do Podgrajskega kevdra. Najmlajši so z Valerijo in Elijo odšli nazaj skozi Giljotino in nato v Cerkveno dvorano. Lea pa je najbolj pogumne odpeljala skozi Kamin zmede in nato skozi Ključavnico do Cerkvene dvorane.



Nabijanje stopničk je Mitju šlo odlično, čeprav si je z nami kot rodni Vranšan prišel samo ogledati Veternico, je prav z veseljem zabijal stopnice in se veselil opravila. Irena je odlično napela prečko, čeprav je imela nekaj pomislekov in dvomov vase. Smo rekli, da jo naslednjič z veseljem vzamemo zraven. Nato smo se vrnili skozi Kamin zmede, kjer je tudi manjkalo troje stopničk in smo tam sedaj končno zaključili.


Zunaj pa nas je Matej nahranil z dobrotami z žara in nato je sledilo prijetno druženje s člani JKŽ. Smo jim ponudili, da se lahko naslednjič dobimo na Čemšeniški planini in jim tam pokažemo naša delovišča.


Le čez hrib, v Kamniku, pa si je Amadej z očetom ogledal zanimiv udor, kjer se je odprlo 15 metrov globoko brezno za raziskati. Kaj več pa povemo, ko raziščemo.



Še malo naprej od Kamnika, na Kalcah, pa sta Risto in Benjamin raziskovala in prečesavala teren. V soboto sta raziskala dve jami in prehodila več kot 13 km poti, nato sta pod skalnim zavetjem bivakirala in v nedeljo raziskala še eno brezno. Še veliko jam sta označila za naslednjič. Beni pravi, da mogoče ena bo šla še naprej, saj ima prepih.



V nedeljo nas je pot zanesla na grad Žovnek, kjer smo čistili obzidje bršljana in vej. Lepo je, da lahko jamarji prispevamo še nekaj svojega znanja za ohranjanje kulturne dediščine. Veliko se je dogajalo ta vikend, bili smo razkropljeni na vse strani in opravljali jamarsko poslanstvo.




























Grad Žovnek























Raziskovanje na Kalcah