29. julij 2019

Interreg Alpine Space - Rock the Alps - mednarodna poletna šola

Med 22. in 27. julijem je v Cesani Torinese (Italija) potekala mednarodna poletna šola v okviru projekta Rock the Alps (Interreg Alpine Space). Udeležilo se je 20 študentov iz Francije, Italije, Pakistana, Čila, Turčije in Slovenije.
Udeleženci smo se seznanili in testirali 2D in 3D modele napovedovanja območij proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov z orodjem PlatRock, ki so ga razvili na inštitutu IRSTEA v Grenoblu. Orodje je bilo razvito v Pythonu in upošteva različne parametre, ki vplivajo na napovedovanje smeri skalnih podorov (gostota dreves, lokalna topologija, oblikovanost skal, hrapavost, vrste tal, povprečni premer dreves ...)
Naše študijsko območje je bilo melišče nad regionalno cesto SS94 Cesana Torinese-Montgenevre, ki povezuje Italijo s Francijo. Na tem območuje bilo zaznanih več recentnih dogodkov proženja skalnih podorov. Sprožile so se že skale s prostornino 10 m3. Gre za območje triasnega dolomita in različnih skrilavcev.
Izdelovali smo tudi mobilne GIS aplikacije za zajem in popis točkovnih podatkov v Survey123 for ArcGIS. Izdelana sta bila dva tipa mobilnih aplikacij: popis dreves, poškodovanih zaradi skalnih podorov ter popis premeščenih skal.
Na študijskem območju smo se seznanili s pripravo območja za zajem fotografij z brezpilotnim letalnikom ali dronom (UAV). Vsaka skupina je po območju snemanja postavila talne kontrolne točke.
Lokacije teh so bile izmerjene s centimetrsko natančnostjo z GNSS Trimble R2. Visoka natančnost lokacije kontrolnih talnih točk je pomembna za kasnejši postopek fotogrametrije. Iz zajetih fotografij smo izdelali fotogrametrične oblake točk, digitalne modele terena ter posameznih skal. Predstavili so nam tudi zajem podatkov z lidarjem.
Seznanili smo se z modelom, s katerim se ekonomsko ovrednoti varovalno funkcijo gozda, ki je prevelikokrat podcenjena in celo spregledana.
Tematike so nam predstavili predavatelji iz naslednjih ustanov: IRSTEA, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Politecnico di Torino, Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Univerze v Torinu in Univerze v Padovi.
Poleg vsega študijskega in terenskega dela smo si ogledali kraja Sestriere in Briançon. Sestriere je znano zimsko smučarsko središče na nadmorski višini 2035 m. Bilo je eno izmed prizorišč zimskih olimpijskih iger Torino 2006. Briançon pa je naselje v Franciji, znano po srednjeveškem mestu z obzidjem. Naselje je prav tako zimsko smučarsko središče.
Zapisala: Alenka Jelen; Foto: Alenka Jelen, Katedra za krajinsko znanost in geoinformatiko

24. julij 2019

JK Kamnik organiziral Jamarski tabor na Veliki planini 2019




Kamniški jamarji smo od petka, 5. julija do nedelje, 7. julija 2019 organizirali medklubski jamarski tabor na Veliki planini. Nastanjeni v koči Zavoda za gozdove pri Šimnovcu smo v treh dneh iskali in raziskovali jame in brezna skrita v nedrju velikoplaninske planote.
Jama v Kofcah
Pri iskanju vhodov v že v preteklosti poznanih in potem pozabljenih vetrnic v Globokih jamah na Konjščici, za Veliko gričo in za Ušivcem nam je bil v veliko pomoč priznani alpinist, himalajec in odlični poznavalec Velike planine Bojan Pollak. Njegovo poznavanje še tako skritih kotičkov na Veliki planini je res izjemno kot tudi temu primerno njihovo poimenovanje, zapisano v knjižici Krajevna imena na Veliki planini iz leta 2018, ki jo napisal in izdal prav on.
Skupaj z jamarji iz Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice smo locirali 6 brezen (vetrnic), raziskali do snežnega čepa, 3 izmerili in naredili načrte. Preverili smo tudi količino in stanje odpadkov v vhodnem delu Jame v Kofcah in količino snega in ledu v Mali vetrnici. Velikoplaninska planota je izrazito kraška, že registriranih, izmerjenih in z načrti opremljenih je 15 jam in brezen. Vsaj toliko jih še čaka, da jih raziščemo in izmerimo.
Megleno brezno
V soboto zvečer je v nekoliko okrnjeni zasedbi potekal tudi posvet o strategiji razvoja Velike planine. Predvsem smo razpravljali o vplivu povečanega obiska turistov na kvaliteto podzemeljske vode, ki se izteka v vznožju velikoplaninske planote in priteka preko vodovodnega sistema v naše domove. Analize vode v izvirih izpod Velike planine, opravljenih v zadnjih nekaj letih, so pokazale, da voda, ni več tako »čista«, kot smo mislili.
Zajetje Iverje je vir pitne vode za vodooskrbni sistem Iverje Kamnik. Je glavni in največji v kamniški občini, oskrbuje preko 19.0000 občanov. Vanj pritekajo vode izpod Velike planine zato je skrb o strategiji razvoja Velike planine, brez ustreznih varovalnih ukrepov glede vpliva na podzemne vode, zelo na mestu.
Z donatorstvom JP CČN Domžale-Kamnik in Zavoda za gozdove Slovenije LPN Kozorog Kamnik je tabor v celoti uspel in odločili smo se, da se ponovno dobimo v še večjem številu naslednje leto.
Podatki o izmerjenih jamah:
Megleno brezno - izmerili smo 49 metrov poligona in globino 20 metrov
Udornica na Jerohih - izmerili smo 44 metrov poligona in globino 26 metrov
Brezno ob srednem potu - izmerili smo 14 metrov poligona in globino 11 metrov
Skupno torej 107 metrov podzemnega sveta na Veliki planini
Udornica na Jerohih
Velika Veternica
Zapisal: Rajko Slapnik ; Foto: Tilen Podkrižnik in Maks Petrič