31 december 2019

Izmerili Hiltijevo smrt



Sobota, 28.12.2019
Tik pred iztekom leta smo le našli čas, da smo se lahko obesili na vrv z našima najmlajšima tečajnikoma Tilnom in Kajem. Naredili smo si poligon pri graščini Podgrad na Vranskem. Tilen se je moral truditi z vozli, Kai pa je žemaril gor in dol po vrvi. Od zadnjega treninga je že minilo nekaj časa, tako da sta morala malo pretegniti možgane, da sta naloge pravilno izvedla. Tako smo trenirali in sonce se je dvignilo in pogrelo hladno jutro. Ko smo že nekajkrat šli gor in dol, se nam je pridružila Mateja z družino.
Skupaj smo odšli najprej do Podgrajske jame, nato smo si pogledali vhod v Veternico, zatem pa smo se odpeljali do Škadavnice. Tam sta že bila Gregi in Alenka, ki sta merila Hiltijevo smrt, kjer sva z Leo nazadnje naredila preboj v že znane dele.
Ko smo prispeli do Škadavnice, smo se najprej opremili. Vse, ki so prvič v tej jami, preseneti velikost dvorane, predvsem pa dobro skrit vhod, ki ga vidimo šele, ko smo tik pred jamo. Najprej smo odšli do Gregija in Alenke, ki sta takrat merila Žigovo past, iz katere sta kasneje nadaljevala v Hiltijevo smrt. Mi smo napredovali po obodu dvorane do Ječe. Tam sem otrokom povedal legendo o možakarju, za katerega se sklepa, da je bil zadrt gospodar ali pa protestantski duhovnik, ki so ga vaščani priklenili na steno v jami in tam pustili, da je postal okostnjak. Potem smo iskali ostanke kosila od sove, ki je nekoč živela v jami in strašila ljudi, ki so mislili, da jih preganja okostnjakov duh. Nato smo odšli do Hladilnika, kjer sta Suzi in Jernej našla škratove zaklade. Počasi smo se vrnili proti izhodu.
Tam smo se poslovili, saj je Mateja z družino odšla še na Menino planino. Mi pa smo zlezli nazaj v jamo do Hiltijeve smrti. Tam sta Tilen in Kai imela izziv. Sama preplezati skozi Hiltijevo smrt in nazaj v dvorano na drugi strani. Jaz sem ju šel čakati na drugo stran. Lahko sem poslušal, kako se počasi premikata in iščeta pravo pot. Da ju ne bi jih pustil v občutku, da sta čisto sama, sem ju vsake toliko poklical. Čez nekaj časa sem zagledal Tilnovo luč. Uspešno sta prilezla ven. Kai je rekel, da je bilo ful adrenalinsko in če ne bi slišala mojega glasu, bi se izgubila. Tilen, ki je že več kot eno leto jamar, je bil bolj samozavesten in je rekel, da je bila mala malica. Nato smo se pred vhodom naužili sončnih žarkov in nato odšli do graščine pospraviti vrvi. Dan smo končali v piceriji, kjer sta se nama kasneje pridružila Alenka in Gregi. Alenka je povedala, da sta namerila 120 metrov poligona v Hiltijevi smrti in Žigovi pasti. Ko so bili trebuhi polni, je Tilen zaključil dan z vtisom, da je jamar biti res fajn.
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar