Dihalnik Keramika

Ne vem, kako je Rok Maksu opisal Maroltovo, vem le, da je zdaj čisto zagret, da pride v jamo.

Čez vhod ni šlo, ker je bilo preveč vode, zato mu je Rok pokazal dihalnik, kjer predvidevamo povezavo.
11. januarja smo se zbrali Maks, Filip in jaz, malo kasneje pa je prišla pomagat še Jerica. Zraven na akciji sta skoraj bila še Rok in Andrej.

Kljub mrazu in občasnem rosenju smo lepo napredovali. Kopali smo izmenično, saj več kot za enega še ni prostora. Lukna se je počasi odpirala, in šele takrat, ko se je pod skalo končno odprla in je že kako uro deževalo, je bil Maks zadovoljen in smo lahko zaključili.

Še na začetku

Veselje, ko se je odprlo

Sicer se še ne zdi, da je odkopanega veliko, je pa pomembno, da smo začeli. Že tako je trajalo skoraj tri leta.

Da še ostale zagrejem za kopanje - takšna jama nas čaka, ko se prekopljemo do nje:

Grega