Zadnje raziskave v Ljubijskem grabnu



28. junij, 14. in 24. julij
Vrhgrabnica
Kar nekaj sistematičnega pregledovanja smo že opravili v Ljubijskem grabnu in še vedno znova in znova najdemo nove jame. 28. junija sem šel izmeriti jamo, ki smo jo že videli dolgo nazaj med iskanjem Izgubljene Dadijeve jame. Potem smo jo od daleč pogledali, ko smo se vračali iz merjenja Jame pri gugalnici. Sedaj pa sem rekel, da bo le potrebno iti do nje in jo izmeriti.
Tako sem zagrizel v strmi graben, saj se ta jama nahaja točno na koncu grabna. Zardi te lege je dobila tudi ime Vrhgrabnica. Čeprav gre za velik vhod, se že po 10 metrih konča. Ima še en stranski rov, ki se kmalu zoži. Drugih posebnosti Vrhgrabnica ni imela.
Trojni skozenjc
Naslednji obisk Ljubijskega grabna je bil 14. julija, ko sva s Simonom šla iskati jame SK-5 in SK-4. Ti dve jami sta na območju, kjer smo nazadnje raziskovali na Velikonočnem taboru. Pot sva izbrala mimo Spodmola iluzije in nadaljevala mimo jame SK-3, za katero sem rekel Simonu, da si jo mora ogledati, ker je res lepa. Potem sva šla do SK-1. Tam sva gledala v luknjo sredi stene, ki je na Velikonočnem taboru nismo pogledali.
Rov z okvirjem
Odločila sva se, da greva pogledat, kaj se skriva v tej luknji. Odšel sem na vrh sedelca, napeljal vrv in se spustil do luknje. Potem sem en čas nihal, da sem lahko zagrabil brin, ki vztrajno raste na zelo mali polički. In že sem se znašel v jami, ki je imela kar dva izhoda. Pri tretjem izhodu pa sem prišel do poličke, kjer po njej prideš še do enega rova. Šel sem nazaj počakati Simona, da pričneva z merjenjem. To jamo, ki ima toliko izhodov, sva poimenovala Trojni skozenjc. V njej sva namerila 12 metrov. Zanimivo je , da je jama suha kot poper. In kot večina jam v tem okolišu ima tudi ta več izhodov.
Potem sva nadaljevala z raziskovanjem sosednjega rova. Do rova sva se sprehodila po ozki polički in že sva stala pod spodmolom, v katerem se odpira 10 metrov dolg rov. Rov sva poimenovala Rov z okvirjem, po okrogli luknji nad vhodom, ki lahko služi za okvir pri slikanju. Ta rov je bil bolj moker in v njem je tudi nekaj malega kapnikov. Potem sva se vrnila v Trojni skozenjc do vrvi. Prvi se je zanihal iz poličke Simon, jaz pa sem držal konec vrvi, da mi ga ne bi potegnil, kajti če bi ostal brez vrvi, bi bil ujet na polički.
Potem sem pospravljal vrv in Simon je šel iskati prehod do SK-5. Vhod se odpora na polički in kmalu prideš do večjega spodmola, ki mu sledi vhod v dva rova, ki se v notranjosti združita. Kar na začetku se že pojavi prelepa zasigana dvoranica. Iz dvoranice pa nato ozek prehod v spodnje dele. Do tja moraš prečiti dve ožini, čisto spodaj pa se odpre še ena zasigana dvorana. Res premorejo jame v Ljubijskem grabnu veliko lepote, sam dostop do njih pa je včasih pravi pekel.

SK-5
Naredila sva nekaj slik in počasi šla pogledati SK-4, ki je še zadnja v nizu jam SK, ki jo moramo najti in ji določiti lego. Prišla sva po pobočju pod steno in do ozke potke, ki naju je pripeljala do jame. Po načrtu pred nama ni bila jama SK-4. Jamo sva pregledala, Simona je zmotil prepih skozi ozek rov. Nekaj kamnov je premaknil in zadaj videl nadaljevanje. Ker nisva imela opreme za kopanje, sva rekla, da se še vrnemo. In tudi po polici naprej se je videlo še nekaj vhodov.
Da se nisva preveč obirala do avtov, je poskrbel dež, ki je stopnjeval svojo moč. Ko sva prišla domov, pa sva videla na internetu slike najinih avtov, to pomeni, da naju je opazil tudi čuvaj Ljubijskega grabna Zlatko Šmarčan, ki vsakega opazi, ki pride v ta graben.
SK-4
Kar kmalu smo nadaljevali z raziskavami (24. julija), saj jama s prepihom ni dovolila počitka. Meni in Simonu se je tokrat pridružil še Tilen. Zagnali smo se v hrib, pot ni bila dolga, saj so jame dokaj nizko. Najprej smo se ustavili pri jami, kjer piha. Naprej od te jame je ovinek, kjer je še eden vhod. Želeli smo najprej pregledat ta vhod, kajti prepih bi lahko bil posledica povezave teh dveh jam. Najprej je šel notri Tilen, da je preveril dimenzije. Ocenil je, da lahko prideva notri tudi midva s Simonom. Za vhodom se jama odpre. In videli smo rov, ki se res poveže z drugo jamo. Potrdili smo vzrok prepiha. Po pregledu jame in načrta pa smo ugotovili, da smo tokrat v jami SK-4. Lotili smo se ponovnega merjenja jame in Tilen je naredil povezavo. Tako smo jamo SK-4 podaljšali za 20 metrov.
Tudi tukaj najdemo nekaj lepih kapnikov. Ko smo opravili meritve, smo šli po polički naprej še do ene jame, ki ni bila izmerjena. Tilen jo je poimenoval Gamsji hotel, saj je bil polna kroglic od gamsov. Namerili smo 14 metrov jame. Najbolj zanimiv pa je tukaj še bil en rov, ki se zoži zaradi večjega kamna, za kamnom pa se vidi razširitev. Tako, da še vrnemo, da preverimo, kaj je zadaj.
Sedaj smo večino terena na tem delu pregledali. V zelo ozkem območju te skalne gmote smo izmerili 11 jam. Vse imajo večinoma po dva vhoda in ene so prav lepo zasigane. Sedaj pa nas čakajo luknje, ki smo jih gledali iz tega hriba na drugo stran.
Gamsji hotel
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Simon, Tilen in Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar