05. maj 2017

Visoke vode na Vranskem

Letošnje leto nam je že postreglo z različnimi vremenskimi ujmami. Prejšnji petek (28. 4.) so nas dosegle visoke vode.
Na območju Vranske kotline in na prehodu v Celjsko kotlino smo na terenu opazovali razlivanje Bolske in njenih pritokov. Bolska je manjša hudourniška reka, ki izvira pod Trojanami. Do izliva v Lapurju pri Šeščah pri Preboldu preteče dolžino okoli 32 km. Iz območja Posavskega hribovja se v Bolsko izlivajo predvsem hudourniški potoki. Ti prinašajo velike količine različnega plavja. Pred izlivi so se oblikovali tudi obširni vršaji, kjer je bila zgrajena večina naselij v tem delu. Iz severnega dela iz Dobroveljske planote se v Bolsko stekajo kraški potoki s hudourniškim značajem. Na Vranskem sta to Podgrajščica in Cerknica. Ti vodotoki prenašajo manj plavja in imamo malenkost drugačen potek poplavljanja (po času prihoda, trajanju in obsegu).
Naj tu izpostavim Podgrajščico, kjer gre za potok, ki teče skozi jamo Veternica in izvira za graščino Podgrad v Pogreški jami. Tokrat smo opazovali stanje pred vhodom v jamo in opazili, da je bil vhodni rov v celoti preplavljen. Zaradi obilice vode tudi iz drugih izvirov v notranjosti jame, se je pojavil zanimiv pojav – izvir na vhodu jame.



Gre za zelo podoben pojav vokliškem izviru, kjer vode pritekajo iz globin pod pritiskom na površje. Voda na sredini toka brbota in se izliva v okolico. Najbolj znan vokliški izvir v Sloveniji je Divje jezero. Podoben pojav v morski vodi so vrulje, kjer se pojavljajo plasti tople morske vode in hladne vode iz kraškega izvira na dnu morja.


Tokratne poplave so se sicer dokaj približale vodostajem poplav jeseni 2007 in 2010 ter 2014, a se je stanje umirilo zaradi več dejavnikov. Na območju je ob okoli 13.30 ure prenehalo deževati, kar je upočasnilo hitro naraščanje rek in potokov. Preteklo sušno obdobje in vegetacijska doba je prav tako veliko pripomoglo k temu, da so se suha tla nasitila z vodo in uskladiščila velike količine vode. Nekaj nevšečnosti z zalivanjem stavb je sicer bilo, a tu gre za znane primere. To so predvsem novogradnje, ki so zaradi ugodnih cen slabše kakovostnih zemljišč, pridobila svoje mesto na poplavni ravnici. In tako ob vsakih visokih vodah močno občutijo svojo nevednost. Pojavljajo se tudi primeri mostov, zgrajenih še v času Jugoslavije, ki ne premorejo pretokov še ne tako katastrofalnih poplav. K sreči so v okolici travniki, ki predstavljajo naravni zadrževalnik viškov vod. Samo upamo lahko, da se zaradi želje po dobičku takšni travniki ne bodo prodajali in kasneje pozidali. S tem pa vodimo v začaran krog ukrepov in škode. Če izpostavimo tu še en most v gradnji – v naselju Čeplje, ki ga do izgradnje Centra varne vožnje Vransko ni bilo. Zaradi potrebe je nastal zasilni z dvema prekatoma z res minimalno pretočnostjo. Ob vseh že naštetih katastrofalnih poplavah v zadnjih letih je bil ta most od strani erodiran v celoti. Zadevo so vsakič sanirali z nekaj nasutega gramoza. Vse dokler tu ni februarja 2014 Bolska odnesla brežino in avto, v katerem sta bili dve osebi. Šele sedaj so se lotili sanacije mostu z ustrezno pretočnim mostom brez vmesnih stebrov in prekatov.
Visoke vode pokažejo človeku možnosti, ali se nanje prilagodi ali jih nenehno preprečuje. Vsekakor so del naravnega vodnega kroga in jih ni moč preprečiti.
Zapisal: Alenka Jelen ; Foto in video: Alenka Jelen

Ni komentarjev:

Objavite komentar