Ko sem se peljal v Mozirje po priboljške za prvomajski tabor, se nisem mogel upreti, da ne bi šel pogledati stanje Savinje. Ko sem videl naraslo reko, ki se je bujno kotalila čez kamnite pregrade, sem se spomnil, da bi bilo dobro pogledati Sodnek.
Poklical sem domorodca Filipa, ki sicer ni imel časa, se mi je pa pridružil brat Žiga in je bil takoj za akcijo. Že ko sem se pripeljal v Nazarje, kjer pri gradu prečkaš prvi most, sem opazil, da je nivo reke že kritično in tako je rasla tudi radovednost, kaj se dogaja pri Sodneku.
Pobral sem Žiga in odpeljala sva se najprej proti Žlaboru. Na poti sva opazovala, kako Dreta poplavlja bližnja drevesa. Malo pred avtomehanikom v Žlaboru se je po cesti zlival mogočen potok, katerega so že pregledovali gasilci. Mislila sva že, da ne bova mogla z avtom mimo. Ta potok je bil znak, da se voda izliva iz Jame v Žlaboru. Ko sva parkirala avto, sva videla, da je stanje pred Sodnekom katastrofalno, a naravno.
Voda je zalila polovico travnika in preprečila dostop po siceršnji poti do vhoda v jamo. Sedla sva v avto in se odpeljala višje, kjer je vhod v Pekel.
Filip je ob najinem odhodu bil prepričan, da Pekel ni zalit, vendar, ko sva prišla do tja, je bila realnost drugačna. Vrtača je bila že polna vode in ogromna količina vode se je zlivala po travniku navzdol proti Jami v Žlaboru.
Na objavi Predstavljamo jamo: Pekel lahko vidite dimenzije kotanje, ki je tokrat vsa zalita z vodo, kot tudi vsa jama. Ta pojav se zgodi le ob najhujših nalivih in ni tako pogost, ko pride do njega, pa so močno ogrožene hiše, ki stojijo pod jamo Pekel.
Nato sva peš zavila v gozd po poti do vhoda v Sodnek, kjer naju je pričakal zanimiv pojav. Iz Jezerca nad Sodnekom je bruhala voda 1 meter visoko in se zlivala v strugo. Ribice, o katerih smo pisali v eni od prejšnjih objav, se verjetno čudijo temu pojavu in uživajo v naravnem jacuzziju.
Vhod v Sodnek ni bil prepoznaven, saj je bil do vrha poln vode. Preden sva odšla do Jame v Žlaboru, sva preverila prepih v Davidovem dihalniku nad Sodnekom, od koder je rahlo pihalo.
Ko sva prišla do Jame v Žlaboru, sva lahko opazovala, kako iz vhoda teče potok in se združi z vodo, ki prihaja iz Pekla. Vsa ta količina vode se je zlivala mimo hiš naprej po cesti. Ko sva se vračala, premočena kot cucka, sva se mislila vrniti po drugi strani Žlabora, kjer pa je bilo cestišče popolnoma zalito.
Zato sva se morala vrniti čez potok, ki je med najinim ogledom že močno narasel. Nekako sva le prišla mimo, težava je bila tudi, ker je voda na cesto prinesla že veliko kamnov, vendar sva zvozila. Današnje opazovanje vodnega delovanja v teh jamah nakazuje, da so jame povezane in je v ozadju veliko rovov, ki pritisnejo ob hudih nalivih ven takšno količino vode.
Ni komentarjev:
Objavite komentar