V Florjanu vsi na štriku

Nedelja 2.4.2017
Za spomladne dni se spodobi, da se telo neha rediti, ampak gibati. Tako jamarji spomladi začnemo trenirati in se spominjati pozabljeno. Tudi novi člani se nam pridružijo, da bodo lahko začeli uživati z nami v podzemlju. Tako smo se začeli zbirati: ena ekipa je šla opremljati, tisti čisto na novo pridruženi so pa z Gregom štrikali vozle. Nabralo se nas je lepo število, saj nas je bilo vsega kar 22! Goranu sem že prej ogenj zakuril, saj je prinesel surovo kosilo, ki ga bo potrebno še termično obdelati.

Na vrhu stene smo izdelali začetna sidrišča in se spustili čez rob. Tam smo imeli še za zabiti dva fiksa, ker se bi sicer vrv ribala čez rob stene. Ko so se uredila sidrišča, sem pustil punce, da se same spustijo in opremljajo naprej. Tako smo mi medtem opremili nove žrtve za na štrik. Ta čas so se »Spice Girls« že spustile s stene. Tečajnike smo si razdelili in jim naložili zadolžitve. Tako so kmalu vsi naredili prve korake, Matevž, ki je alpinist, pa je pri tem skrbno analiziral našo tehniko. Ko je Grega opazil, da se kdo že dolgočasi, je hitro naredil prečke in ga zaposlil.

Vreme je bilo idelano, sonček je svetil, tako so se nekateri martinčkali in sončili na prijetnih 22 stopinjah. Nato je Goran poklical h kosilu, za kar se mu res zahvaljujemo. Kdor bo šel za Veliko noč v cerkev, bo razumel, da je Goran trpel križev pot. Saj v vročem dnevu na soncu, ob ognju in dimu ni bilo lahko speči odlične balkanske čevapčiče, domačo slanino in jagnetino. Po a la carte kosilu se pa je bilo zelo težko spraviti v gibanje. Tako smo začeli s snemanjem poškodovanca. Tu smo se malo prepotili zaradi takih ali drugačih vzrokov.

Ljudje so počasi odhajali, kot tudi sončni žarki iz tega grabna. Tako smo razopremili steno in pospravili opremo, še malo poklepetali in odšli domov. Tako smo se začeli prebujati in deliti znanje novim radovednežem, ki se nam kmalu pridružijo v podzemnem svetu.

Če te zanima, se nam lahko pridružiš - pošlji mail na stajerski.jamarji@gmail.com in te bomo obveščali.

Zapisal: Maks jamksi; Foto: Grega

Ni komentarjev:

Objavite komentar