Iz Celja ob 6.30 v Luče in na Planico.
Od tam čez gozd kot nam je povedal domačin Tone in na Ravno Polje. Mimo l.k. na Brežičih na Lastovec 1842 m. Naprej čez Desko 1969 m na Tovsti vrh 1986m. Spust na Vodotočnik. Z Vodotočnika po poti proti Korošici. Po 1.5 km odcep na jug. Veš čas od Vodotočnika smo sledili gaz, ki se je nelogično vijugala.Kdo bi to bil. Jo sledim, malo gre višje kot sem imel v planu. Bomo višje prečili in prišli v grapo, ki pripelje k Trem Vhodom. Nasproti mi prihaja nekdo.
Ker ne vidim dobro "prepoznam" alpinista, znanca iz Rimskih Toplic. Ko pride bliže ugotovim, da je pomota! Dober dan, dober dan. "Od kod pa vi?" (Vukojebina od vukojebine) "Vračam se" Se predira? Niti ne. Od kod ste prišli? Iz Lučke Bele. Si mislim to pa ni kar tako. In sam! Ves čas me gloda! Je ali ni? Je ali ni? Nato s povišanim glasom izstrelim:"A ste vi gospod Hojs?" Odgovor: "Točno tako!" In nato smo odhojsali naprej.
Mladca ga nista prepoznala; jaz pa bolj po glasu kot po faci v 3D 🙂 Mimo Treh Vhodov smo se povzpeli še na Lučkega Dedca 2024 m in sestopili na Prag. Spotoma smo pod Benijevim vodstvom našli Šubidu in ugotovili, da diha.
Da ne bi izgubljali višine ali se mučili v klanec sem "modro" predlagal, da prečimo pod Belim (Koški) vrhom. Kilometrsko prečenje pobočja naklona od 30 do 40 % se je izkazalo mučno za gležnje v mehkih visokih čevljih. Predrli smo višje od Sedelca na 1900 m. Nato smo odcepili na Pl. Vodole na 1600 m. Filip je hotel dvakrat vrniti tisto kilometrsko prečenje a mu ni uspelo, ker mi je še ostalo nekaj orijentacijskega čuta in malo nezaupanja v vsemogočno moderno tehniko. Tako smo po pol dneva hoje prišli po 20 km in 1480 m viš. razlike zadovoljni nazaj na Planico. Hvala Beni za svetlobo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar