V soboto, 4.6.2016, smo se odpravili v Vetrnico. Najprej sem mislil, da bi šli v Brezno presenečenj, ampak po posvetu z Alenko smo se odločili za Vetrnico pri Vranskem. Alenka je predlagala, da je treba najprej zmeriti Vetrnico, ki smo jo že začeli, potem pa drugo. Tako, da spet se je izkazalo, da moški za nekaj procentov slabše mislimo glede organizacije dela.
No, na prelepo soboto se nas je zbrala pisana druščina, tudi novinec Matevž, ki nas je prišel pozdraviti in si pobližje ogledati naše poslanstvo. Ko smo prišli do prelepega jezera, smo se lotili dela. Lea in Matevž sta šla čez Drsalnico v zgornje dele, midva z Alenko nad jezerom meriti naprej, Valerija pa se je odločila, da bo meditirala. Ko sva prišla z Alenko nad jezero, se nisva mogla načuditi, koliko je tu še prostora. Čeprav sva bila že nekajkrat v tej jami, si nisva nikoli vzela časa kaj veliko raziskovati. Vedno sva ubrala isto pot do jezera. Poklical sem še Valerijo, naj pogleda, kaj se tu zgoraj skriva in jo tako zmotil v meditaciji, da je prišla gor. Tudi njo je presenetilo, ker je bil to njen že tretji obisk te jame in ni pričakovala tega kotička, ki ga na robu krasijo celo kapniki.
Midva z Alenko sva natančno napredovala naprej. Nato se je že slišalo, da sta Lea in Matevž prečkala Ključavnico in prišla do podora, kjer ju je Valerija en čas usmerjala le z glasom, nato pa so se le posvetile lučke in prišle do nje. Z Alenko sva bila že skoraj na koncu dela nad jezerom. Tu se je Alenka z muko stlačila po ozki blatni strmini do vhoda v majhno dvorano. Pridružila sta se še Lea in Matevž. Leo je ta dvoranica asociirala na spovednico, tako da je dobila ta dvoranica tudi svoje ime. Ko sva se vračala nazaj, sem v izvidnico poslal Leo, naj pogleda še zgornje rove. Z Rokom sva se prej pogovarjala, da bi nekje še moral biti eden del, kjer prideš do vode. Nisem vedel točno, kje je, ampak sodeč po klicih Leje, naj prideva z Alenko gor, ker še imava dela z merjenjem, se mi je dozdevalo, da je nekje tam. Ko sva prišla gor, je Alenka zagledala prodnike, ki so prišli v jamo iz površja. Pokazala mi je, kako se loči prodnik tufa od ostalih kamnov.
Potem sva se lotila pregleda rova, ki je poln ostrih skal in se dviguje počasi navzgor. Na koncu tega rova sva prišla pod 2 metrski visok kamin, kjer sva mislila, da se pot tega rova konča. Ko sem splezal do vrha, sem začutil prepih, ki mi je glavo obrnil v smer, iz katere je prihajal. In glej, za skalnim robom sem videl rov, ki je spran in zavija na površje. Opaziti je bilo tudi nekaj podobnega veji. Ja, našli smo potencialni drugi izhod iz jame ali drugi vhod v jamo. Ko sva se vrnila iz rova, je Alenka počasi prihajala k sapi, ker jo je navdušilo, da se je obrestovalo njeno pregledovanje terena, kjer je opazovala vodni tok, ki je včasih tekel in na tej točki, kjer sva bila midva, ponikal. Ponikal je tudi še v drugih vrtačah, ki jih je določila med kartiranjem tega območja. Ta rov je Alenki dal potrditev njenega dela. Naslednjič samo še prekopljemo in dokažemo to na fizični način.
Potem sva se spravila meriti ta rov, ki je dobil ime Jamska masaža, ker te dobro zmasira puzanje mimo teh lusk. Potem ko sva tu zaključila, je že Valerija rekla, da ji rit zmrzuje od meditiranja, naj počasi zaključiva. Rekla sva, da še samo en rov in sva konec. Ampak ta rov je bil tisti, o katerem mi je govoril Rok. Ta rov se previsi v 10 metrsko brezno in potrebovala bi vrv in ploščico. Tako, da sva končala in šla pogledat, če je še ostalo kaj čokolade, katero je Valerija hrustala v meditacijskem času. Vrnila sta se tudi Lea in Matevž, ki nista mogla skriti navdušenja, koliko rovov je šele na drugi strani jame. Matevž je le hladnokrvno pripomnil, da naju čaka še veliko dni v Vetrnici. V boršo smo pospravili 4 pasti, ki sta jih prinesla Lea in Matevž. Ja, še vedno odstranjujemo pasti, ki so jih notri nastavili divji lovci. No, v zapisu ste lahko prebrali, da nas čaka še nekaj lepih raziskovanj v tej jami, tako da vabljeni v prihodnjih akcijah.
Matevž pa upam, da te ni Alenka preveč udarila z vrvjo pri krstu in da ni trpel moški ego, ko je tepla ženska roka.
Raziskovali smo: Alenka Jelen, Matevž Menih, Valerija Petrič, Lea Pavrič in jaz
Ni komentarjev:
Objavite komentar