Ta jama ima podobno zgodbo kot Sakola, saj leži čisto zraven. 26.7.2015 je prva ekipa (Valerija Petrič, Janko Stropnik, Slavko Hostnik in Zlatko Šmarčan z načelom vodnika Srečka Ledineka) šla pogledati obe omenjeni jami. Najprej je Janko splezal v Bojanovo jamo čez ozko poličko proti vhodu 3 in za njim je sledila Valerija. Mislim, da je to izgledalo, kot da stari gams leze po ozki stezi sredi stene in za njim se muči mlajši gams, ki mu pač nagonsko sledi. No, varno sta prišla v Bojanovo jamo. Ta čas pa je ostali del ekipe šel poiskati vhod 1. Tako so se naužili vseh lepot jame in že spodbujali meritveni del ekipe, ki smo pa prišli meriti jamo 27.9.2015 z ekipo Filip Solar, Alenka Jelen, Goran Stojanović in jaz. Valerija in Janko sta nas pospremila do ceste in naprej smo odšli sami. Z iskanjem vhoda nismo imeli veliko problemov, le s hojo po strmem pobočju. Tako smo se lotili raziskovanja te zelo zanimive jame:
Jama ima 3 vhode. 1. vhod je najbolj varen za vstop v jamo. Je majhna luknja dimenzij 1,5 x 0,9 metra. Leži pod manjšo kamnito steno. Teren pred vhodom je zelo strm, zato se moramo previdno gibati, da ne zgrmimo v dolino. Spustimo se po vhodnem delu in pridemo v malo večji prostor, kjer pot nadaljujemo po jami. 2. vhod leži sredi stene. Skozi ta vhod vidimo v jamo Sakola. Do tega vhoda je najbolj varno priti po jami; možno je priti tudi iz jame Sakola, ampak je malo bolj nevarno. Ta vhod je velik vhod, dimenzij 4,65 x 3,8 metra. Po tleh je polno listja, zato ni pametno hoditi po robu, ker lahko spodrsne in pademo v globino.
Pred 2. vhodom raste eno veliko drevo in nekaj manjših, pred sabo pa imamo razgled po ozki dolini. Skozi 2. vhod gremo do 3. »vhoda« (v navednicah zato, ker je to odprtina, ni pa skoznjo možen prehod). Za dostop do njega sta dve možnosti: po zelo ozki polički ali pa po tleh skozi manjši rov, po katerem se moramo splaziti po trebuhu.
3.»vhod« je na svojem začetku dimenzij 1,67 x 5,3 metra, ampak se takoj nato tako zelo zoži, da je vstop v jamo preozek za človeka. Se pa vidi v jamo, to je na načrtu T9 in gre do T7. Opis jame bomo začeli na T0. Tu se rov zapre in ni prepiha in kakršnikoli možnosti nadaljevanja. Nato se obrnemo v smer 177°. Ko stojimo na T1, lahko opazujemo zelo lepe sigove zavese. Mimo tega dela se premikamo tik ob steni, ker je na drugi strani preveč jamskega inventarja, ki ga lahko poškodujemo, saj je strop zelo nizek in tudi zavese visijo s stropa skoraj do tal. Tu je polno kapnikov, ki zelo lepo okrasijo osrčje jame in so prava paša za oči.
Spet se premikamo tik ob steni, ker je najboljša pot, da ohranimo jamo. Tu se nam odpre pogled v zelo lep prostor, ki je spet obogaten z majhnimi kapniki. Nato nadaljujemo pot na T3, ki je središče največjega prostora v jami. Tla so sestavljena iz majhnega grobega kamenja, ki ga najdemo skoraj po celi jami. Če se obrnemo v smer 182°, vidimo vhod 2. Pot nadaljujemo po manjši vzpetini in pridemo pred veliki vhod 2. Ko smo na T4, nadaljujemo pot v smeri 198°. Tu opazimo rov in gremo v ta rov.
Vhod v ta rov se začne z manjšim naklonom. Začetek je zaradi velike bližine vhoda 2 posut z listjem. Bolj se premikamo v notranjost, več je po tleh drobnega kamenja, ki nas reže v kolena. Tu se rov konča s steno ( T8), ki jo obliva siga brez prepiha ali kakršnega koli možnega nadaljevanja. Ko si ogledamo ta del jame, se vrnemo na središče jame.
Tu se splazimo po kolenih v smeri 45° (in to je pot, po kateri smo prej vstopili v jamo). Kot opazimo, da se strop spusti do takšne višine, da lahko pot nadaljujemo le po trebuhu. V širino je velik, ampak je veliko kapnikov in je treba biti pazljiv, da jih ne poškodujemo. Tu se vrnemo do vhoda 1, kjer lahko gremo v spodnji rov, kjer naš ogled zaokrožimo do središča jame.
Po celi jami opazujemo kapnike - stalaktite, stalagmite, sigine zavese, veliko je sige tudi po stenah, kar naredi to jamo zelo bogato. V jami smo opazili tudi netopirja - mali podkovnjak. Opazimo tudi pajke, kobilice, polže in še bi se našla kakšna žuželka.
Zgodovina jame je ista, kot od sosednje jame – Sakola. Skupno imata tudi to, da sta Bojan Maze in Srečko Ledinek, ko sta bila še otroka, pred približno pred 20 leti šla raziskovati in odkrivati podzemni svet ter pri tem našla tudi ti dve jami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar