Ponedeljek, 27.2.2017
Nekako smo se v petek na občnem zboru zmenili, da se dobimo v ponedeljek in gremo do vhoda ene jame, mogoče Sodneka. V nedeljo je klical Rok, če smo še dogovorjeni in nato smo se fiksno zmenili, da gremo pogledat vhod Sodneka. Ko sva z Leo pobrala Žigo, smo se skupaj zapeljali do jame.
Sprehodili smo se po res čarobni okolici do jame, ki jo obdajajo že beli zvončki. Videli smo, da je zaradi nedavnih padavin voda v jami narasla in se je v obliki brzic valila iz jame. Tako smo sklenili, da počakamo Roka, ki smo ga opazili, da že drvi. Skupaj smo se sprehodili do vhoda in gledali veliko količino vodo, ki se je valila iz jame. Ker nismo mogli tu nič, smo se sprehodili višje po soteski, če lahko tako rečem temu delu. Tu po hudourniški strugi po treh metrih prideš do zasutega dela, kjer izpod spodmola v res hudem deževju teče voda. Seveda to smo že ugotovili, da je ta voda povezana s Sodnekom. Kajti znano je, da ko voda ne more več odtekati, začne bruhati izpod teh skal in teče v strugi dol proti potoku.
Vsi smo že gledali tu, ampak nikoli nismo odmikali kamnov, čeprav smo čutili prepih. Sedaj nas je prijelo in v 20 minutah odmaknili veliko količino kamnov. Žiga je rekel, da smo toliko zmetali ven, ko smo v dihalniku Keramika rabili 2 leti. Kmalu se je pokazal vhod v jamo. Samo še dve skali smo skotalili ven in že se je Žiga oblačil v jamarski kombinezon. Po padcu kamna smo slišali, da je notri voda in po odmevu, da je notri majhna dvoranica.
Ko se je Žiga puzal po razpoki v notranjost nove jame, je hitro z nogami začutil vodo. Previdno se je spustil notri, da ne bi bila voda previsoka. Tako je klečal v vodi in se razgledoval po tej majhni dvoranici, ki je zalita z vodo. Kot v Sodneku je tudi tu lahko opazoval ribe, ki so bile brez svetlobe čisto zmedene in počasne. Tako nam je uspelo v eni uri odkopati vhod v novo jamo, ki smo jo poimenovali Jezerce nad Sodnekom. In že smo hiteli vsak v svojo smer po svojih opravkih, ki so nas čakali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar