V nedeljo, 20.11.2016, se nas je zbrala pisana druščina iz skoraj vseh klubov štajerskega konca, lahko bi rekli, da se smo se zbrale vse živali tega konca: zmaji, črni galebi in podlasice. Imeli smo plan, da uresničimo obisk najgloblje jame na Menini.
Jama se je v preteklosti izgubila in nato so jo JK Tirski zmaji spet našli. Bernard je rekel, da jo moramo obiskati in tako smo ta plan uresničili. Jerica je naredila še nekaj dodatnih sidrišč in brezno očistila, da smo se drugi lahko spustili v globino. Brezno ima 67 metrov vhodne vertikale, spodaj je majhna kamrica in zasuto dno. Tu smo se en za drugim nabrali, ko smo bili vsi, smo naredili še skupinsko sliko in en za drugim odžemarili ven. Pred padajočimi kamni smo bili varni, saj je bila z nami Katja, ki ima na sebi čuden magnet, no lahko napišem nevarni magnet, ki vleče nase vse, kar te lahko spravi v bolniško. V tej kamrici smo izvedeli tudi, da se na Menini sprehaja medo - no oni trije, ki so že šibali ven, tega niso slišali. No, na srečo ga niso srečali in nobenega ni pojedel.
Rafko je med tem odšel na dom na Menini povedat, da prihajamo na golaž in topel čaj, saj je po jami kapljalo in nas je namočilo in mraz je lažje prišel do naših kosti. Hitro smo se preoblekli in odšli v toplo kočo. Tam so nas zelo lepo postregli, za kar jih je vredno pohvaliti in se zahvaliti. Po kramljanju koliko jam še čaka na planini Menini in Dobrovljah smo ugotavljali, da nas čaka še veliko zanimivih dni v raziskovanju in odkrivanju teh skrivnosti podzemlja.
Jamarili smo: Jerica Koren, Katarina Kotnik, Bernard Štiglic, Rafko Žerovnik, Lea Pavrič, Grega in Alenka Jelen in jaz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar