07. julij 2016

Raziskovanje v Rovu novega upanja

Na kislo nedeljo, 19.6.2016, smo rekli, da gremo na »štrik«, ker že dolgo nismo bili. Odločili smo se, da gremo v Kebrovo luknjo in še malo odkopamo v Rovu novega upanja. Na planini je bila zima, ki nam je tresla kosti, ki si že srčno želijo poletja in toplote sončnih žarkov. Počasi smo hodili do jame in dvigovali svojo temperaturo. Ko smo prišli do jame, sva s Filipom potrenirala opremljanje. Ko se je Filip že spustil v jamo, sem se spomnil, da sem pozabil napisati sms Katji, da gremo v jamo. Tako sem hitro tekel do avta in med tekom strašil pohodnike, ki so mislili, da sem na intervenciji. Ko sem odposlal sms, da družina Solar in jaz zapuščamo površje za nekaj ur, sem odhitel nazaj. Mraz me je zapustil.

Ko smo se spuščali v jamo, je Filipv času, ko je čakal pod vhodnim breznom, že našel zanimivo špranjo, kjer je kamen letel globoko. Veselje sem mu uničil, ko sem se začel spuščati naprej po naslednjem breznu in mu povedal, da leti v ta prostor. Ko sem prišel do Rekordne dvorane, sem slekel pas in šel v Rov novega upanja. Tu smo imeli namen fiksirati skalo, ki smo jo na prejšnji akciji malo odkopali. Lažje smo jo fiksirali, kot da bi jo odstranili, saj je na njej ogromno drobnega kamenja. Tako sem začel vrtati luknje za fikse. Med tem so že bili vsi zadaj in Filip je prišel pomagat. Namestila sva dve verigi in Filip je bil vesel, da sva naredila jamo varno. Ko smo to postorili, smo začeli s kopanjem. Ker voda odteka v podor, je veliko blata, ki se noro paca. Tako je imel Žiga močne probleme s praznjenjem borše. Ko mu je bilo zadosti praznjenja, je delo prepustil Filipu. Ko smo nakopali malo več materiala, je prišla pomagat še Mateja in naredili smo verigo ter šibali material ven. Delo nam je šlo zelo počasi, kajti praznjenje borše je bilo obupno. Tako smo se še en čas trudili, ampak ob 14:00 je rekla Mateja, da je navajena izmene, zato smo končali. Za enkrat še ni videti, da se bi pojavljal kaki večji prostor, ampak počasi vztrajamo. Potem smo se nabasali s sladkarijami in odžemarili ven.

Zunaj nas je pričakal dež. Tako smo bili zelo veseli, da smo nekaj počeli v tem kislem vremenu in to v naravi pod streho. Raziskave se še nadaljujejo. Jamarili in kopali smo: Žiga, Filip, Mateja Solar in jaz.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Žiga in Maks

Ni komentarjev:

Objavite komentar