06. april 2016

Ogled vhoda Ciglerjeve jame malo zmede, ogled Rotovnikove jame in odcepitev ekipe – kavarna – Lokoviška jama

V nedeljo, 13.3.2016, se nas je zbrala večja ekipa jamarjev, da preverimo, kakšna je situacija v Ciglerjevi jami. Vhod Ciglerjeve jame je tik ob potoku in če je slabo, deževno vreme, je lahko to problem, ker voda odteka tudi v jamo. Tako smo se v večjem številu odločili, da se ne bo šlo v Ciglerjevo jamo, ker je preveč vode. Lažje se jih odloči več, kot pa samo eden, saj smo v demokraciji, ali ne?
Valerija in Janko sta že nekaj časa omenjala Rotovnikovo jamo, kar je Jerica realizirala v plan B. Imeli smo podatek, da jih na ta dan ni doma, tako smo zmedeni stali na cesti in tuhtali, kam sedaj. Našteli smo vse vodoravne jame, ki so vredne ogleda, ampak so ali zaklenjene ali premokre. Po dolgem čakanju in zmernem kritiziranju predsednika (ne Boruta Pahorja), se Jerica spomnila, da lahko pokličemo Jureta, ki je tretja generacija družine Rotovnik. Povedal nam je, kako naj pridemo do ključa, za kar se mu zahvaljujemo.
V konvoju vozil smo se odpeljali proti Rotovnikovi jami na ogled plana B. Nekateri so bili zelo navdušeni, še malo prej pred zalitim vhodom, sedaj pa že pred wc, kjer je vhod v jamo skozi gostilno, ki ne obratuje več. Jerica nam je pred vstopom v Rotovnikovo jamo naredila lep uvod. Povedala je, da je jama za turizem zaprta. Po tistem času je bila že dvakrat poplavljena in električna razsvetljava ne opravlja svoje funkcije. Jama ima 50 metrov dolg rov, ki pripelje v lepo zasigano dvorano, kjer so aragonitni ježki. Začeli smo z ogledom in se sprehodili do dvorane, do katere prideš po stopnicah skozi kamin. Grega je naredil nekaj odličnih slik in zaključili smo z ogledom plana B, ki bo v izvedbi v soboto, ko bo možen ogled te nekoč turistične jame.
Na parkirišču smo se ločili. Starejši so odšli na debato ob 3-urni kavi in naredili ogromno planov za prihodnost. Dva sta odšla šla domov. Grega, Drejc, Jerica in jaz smo šli še v Lokoviško jamo. Med vožnjo do Lokoviške jame smo si ogledali manjši tunel, ki ni dokončan in je zraven železniškega tunela relacija Celje - Velenje. Pred vhodom v rov je polno penaste gobe, ki jo ponavadi najdemo v blazinah, med to svinarijo so se skrivale igle. Fuj, ampak pač tako imamo po Sloveniji, samo da je dobro skrito pred našimi očmi in tako nas ne skrbi več. Pot smo nadaljevali proti Lokoviški jami. Smuknili smo v kombinezone in se začeli puzati v ponorno jamo. Jama je zelo lepa, zasigana in zelo razgibana.
Notri smo se kar dolgo zadržali, naredili nekaj posnetkov in slik. Preplezali smo vse luknje. Nato sem še skopal malo naprej in se stlačil naprej, ven me je vlekel Grega, Jerca, ker je bolj drobna, je brez pomoči zlezla ven in noter. Na poti ven smo še pobrali smeti, polivinilaste vreče od umetnega gnoja, v kateri se je še videla koža, ki ni zgnila. V vreče smo pobrali še ostali polivinil in ostale smeti, ki smo jih pobirali na poti ven. Tako smo tudi naš uspešni jamarski dan zaključili. Hvala vsem, ki ste prišli pomagat opremljat Ciglerjevo jamo in upam, da niste bili preveč razočarani, ker je zadeva šla po vodi (dobesedno). Jamarili smo: Jerica Koren, Andrej in Grega, Bojan Jereb, Mateja in Filip Solar, Katarina Kotnik, Rok Kvas in jaz.


Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar