Predstavljamo jamo: Jama Dvojčica

Jama leži na Dleskovški planoti. Jama se je odkrila 31.7.2015 na taboru Vodotočnik, ki se organizira pod okriljem JK Črni galeb Prebold. Med pregledovanjem terena se je našla ta jama, ki sta jo nato izmerili in raziskali Alenka Jelen in Katarina Kotnik. Jami sta dali ime Dvojčici zaradi dveh vhodov v jamo.
Jama ni zahtevna, potrebna je le osnovna osebna oprema, brez vrvne tehnike. Nikjer ni bilo opaziti nadaljevanja.

Nato je jamo dala na papir Alenka in napisala:
»Neposredna okolica: Jama se nahaja na visokogorskem območju. Pred vhodom je širše območje poraslo z visokogorsko travo, nekaj deset metrov stran pa najdemo večja območja ruševja, ki se menjujejo s skalovitimi območji. Pod Lučkim dedcem v bližini Korošice najdemo morensko gradivo, ki je ostanek nekdanjih poledenitev tega območja. Jama je verjetno tudi bila del poledenega območja, a znaki poledenitve niso opazni.
Vhod in vhodni del: Oba vhoda jame sta zelo razpokana. Verjetno so bili notranji deli že prej korodirani, še preden sta nastala vhoda. Vhoda sta se verjetno odprla z mehansko erozijo preperelega gradiva, vsaj spodnji.
Notranji deli: Stene jame niso gladke, kar je posledica raztapljanja kamnine. Na dnu jame se v rovih najde manjše podorno gradivo.
Jamski sedimenti, zanimive tvorbe in oblike: V jami se ne pojavlja siga, ni opaznih kakšnih drugih tvorb ali oblik.
Geološki: Jama je nastala v masivnih in debeloskladovitih apnencih, ki obsegajo zgornji del ladinijske stopnje in zgornji trias. Apnenčevi skladi so zelo razpokani ter nagnjeni v smeri proti jugovzhodu.
Hidrografski: Jama je suha in ni sledi nobenih preteklih vodnih tokov. Stene jame so v notranjih delih jame vlažnejše zaradi prenikle vode.
Meteorološki: Jama je nastala le zaradi kemičnega raztapljanja kamnine. Povezave z morebitnimi drugimi jamami ni zaznati.«

Maks Jamski