Kot rečeno, je bil namen odprave raziskovanje oziroma podaljšanje Rova novega upanja. Za pomoč pri transportu materiala smo si namestili škripec, da smo nakopan material lažje premestili na območje, kjer je več prostora. Delo smo si razporedili tako, da bila Lea na čelu in je kopala, Gregi je ajmer nakopanega materiala namestil na škripec, medtem ko sva se midva z Goranom izmenjevala pri potegu ajmra na mesta, kjer je več prostora za odlaganje nakopanega materiala in praznjenje ajmra.
Delo je potekalo kot po tekočem traku in kar naenkrat je ura odbila 14.30, kar je pomenilo, da je čas za odhod. Nakopali smo za približno 13 ajmerjev materiala, kar je pomenilo, da smo rov podaljšali za vsaj 1m. Nujno je bilo potrebno narediti še sliko, kar je razvidno iz zgornje slike.
Po slikanju je sledil še zadnji mukotrpni del raziskovanja – dvig na površje. Že pri spustu se je izkazalo, da je jama vredna spoštovanja. To se je potrdilo tudi pri dvigu, saj je bilo potrebno poleg premagovanja vertikale nuditi odpor vodi, ki nas je vseskozi zalivala. V času raziskovanja se je zunaj razbesnela nevihta, kar je posledično pomenilo ogromno pronicajoče vode. Po dobri uri dviga smo prispeli na površje. Goran, ki je kot zadnji prispel na površje, je jamo razopremil. Na površju je bilo veselo, zadoščenje, da smo uspeli naredi nekaj v smeri raziskovanja in podaljšali rov, je pretehtalo vse napore, ki so bili potrebni za dvig. Vsi smo bili istega mnenja, da v to jamo se bomo še vrnili.
Zapisal: Matevž Menih ; Foto: Matevž Menih
Ni komentarjev:
Objavite komentar