20. julij 2017

Geodiverziteta Čemšeniške planine

Nedelja, 2.7.2017 S postopnim in temeljitim raziskovanjem Čemšeniške planine smo pričeli že lani. Tako je za naše raziskovanje izvedela tudi študentka geografije Lena, ki jo proučuje z vidika geodiverzitete. Naj najprej pojasnim ta pojem, ker je morda komu nerazumljiv. Gre za geološke, geomorfološke in pedološke elemente, ki jih vrednotimo. Obstaja več načinov vrednotenja geodiverzitete. Ključno pri tem pa je, da se vrednoti glede na znanstvene vrednosti ter na dodane (estetske, kulturne, zgodovinske, ekološke, ekonomske). V zadnjem času se geomorfologi ukvarjajo predvsem z razvojem metodologije identifikacije geodiverzitete, ki bi prinesla bolj objektivno vrednotenje. S tem se želimo izogniti predvsem podajanju subjektivnih ocen, npr. za nekoga je vrtača A estetsko lepša kot vrtača B, kar pomeni, da ji bo dal višjo oceno kot nekdo drugi. Vsekakor pa se ni povsem mogoče izogniti subjektivni oceni. Vrednotenje geodiverzitete je celo predmet na magistrskem študijskem programu geografija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S to tematiko se je v svojem doktoratu ukvarjal Erhatič (2011), v zadnjem času pa z vidika GIS (geografskimi informacijskimi sistemi) tudi Stepišnik in Repe (2015). Posebej zanimivo pa je branje članka o opisu vrednotenja z vidika dodatnih vrednoti švicarske skupine Reynarda in sodelavcev (2009).
Z Leno smo si tako pogledali vse do sedaj odkrite jame na Čemšeniški planini. Najprej smo pregledali Jelenov rog, 37 m globoko brezno. Vhodni del brezna je podorna dvorana, ki je dostopna tudi takšnim, ki znanja o jamarstvu nimajo. Ta del je precej pogosto obiskan, o čemer pričajo tudi podpisi in odpadne plastenke v jami. V tem delu smo si podrobneje pogledali kamnino in jamski inventar. Ostalih delov nismo obiskali.
Sledil je hiter premik proti drugih jamam, saj je pričelo rahlo deževati. Bujna vegetacija in strm teren poleti nekoliko otežuje iskanje jam in dihalnikov. Pogledali smo si delovišče Melanijino lukno, potem pa še Podkrajškovo jamo. Lena pri svojem ocenjevanju geodiverzitete ne bo ocenjevala po lepoti, ampak bo to ocenjevala z GIS z več drugimi elementi (npr. relief, razgibanost, hrapavost itd.), ki so neodvisni od našega videnja.
Na Črnem vrhu smo si ogledali še Črnovrško jamo, še eno jamo, ki leži v isti prelomni coni, ki poteka po slemenu planine. Vse jame v tem prelomu so zelo podorne in nevarne. Tako smo vhod že lani prekrili z drvi, saj je planina zelo obljudena.
Na koncu smo sklenili ogled še s Travniško razpoko na Groblerjevi planini. Ta je bila v preteklosti bolj poznana, saj leži na travniku in so jo pogosto obiskovali predvsem v času spravila sena. Jama je zelo bogata s sigovimi tvorbami. Viden je tudi en podpis, ki datira na daljno 1958. leto. Danes se ti pašniki opuščajo, vse bolj blizu pa je že gozdni rob. Ob takšnem zaraščanju bo ta del planine čez 30 let popolnoma zaraščen. In marsikdo bo podvomil, da je bila na tej strmini nekoč planina.
Z veseljem bomo še sodelovali pri Lenini raziskavi geodiverzitete, saj se s tem bogati vedenje o planini, ki še nikoli do sedaj ni bila podrobneje proučevana z vidika geomorfologije.

Na terenskem delu smo sodelovali Uroš Cestnik, Goran Stojanović, Grega Jelen, Lena Kropivšek in jaz.

Viri:
• Erhartič, B., 2011. naravovarstveno vrednotenje geomorfološke dediščine v Dolini Triglavskih jezer z metodo geomorfološkega kartiranja. Doktorsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 229 str. • Reynard, E., Fontana, G., Kozlik, L., Scapozza, C., 2007. A method for assessing «scientific» and «additional values» of geomorphosites. Geographica Helvetica, 62, 3, str. 148–158. URL: http://www.geogr¬helv.net/62/148/2007/gh¬62¬148¬2007.pdf (Citirano 09. 07. 2017)
 • Stepišnik, U., Repe, B., 2015. Identifikacija vročih točk geodiverzitete na primeru krajinskega parka Rakov Škocjan. Dela, 44, str. 45–62. URL: http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/viewFile/dela.44.1.45-62/5460 (Citirano 09. 07. 2017)

Zapisala: Alenka Jelen ; Foto: Alenka Jelen

Ni komentarjev:

Objavite komentar