Solsticij ob Veternici

Petek, 23.06.2017

V petek smo se zbrali ob Veternici, da praznujemo poletni obrat sonca. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Nekoč so poznali samo dva letna časa, zimo in poletje, deževno ali snežno obdobje in suho ter, recimo, vroče obdobje. To je najdaljši dan v letu, in kot sem že omenil, se imenuje kres, lahko tudi sončni kres ali bolj preprosto sončni obrat, saj beseda »kres« izvira iz besede »kretati«, torej gibati se ali okreniti se, torej obrniti se. Glede na letne cikle je kres zelo pomemben astronomski in astrološki dogodek. Kres, ki je najbolj skrivnosten dan poletnega obdobja, saj je takrat sonce najvišje, se praznuje po starem izročilu, ki sega v pogansko obdobje, 24. junija, medtem ko je 23. junij kresni večer. Tako smo se zbrali ob Veternici, kjer smo že dneve prej pripravili kres. Kres se naj bi kuril na vrhu hriba, da bi soncu dodal moč, ampak mi smo zakurili kar v kotlini. To področje od jame Veternice do dvorca Podgrad in do jame Škadavnice je polno legend in je zato tu vzdušje precej magično. Po izročilu se naj bi na ta dan razživele vile, škrati in ostala magična bitja. Da pa ne bi samo sedeli in burili duhove, sta se Valerija in Lea odpravili v Veternico z namenom splezati do lukenj, ki so v spodnjem delu Drsalnice. Sedaj, ko imamo načrt jame, smo opazili, da bi še lahko bili kakšni rovi ali dvorane med Jezerom in Drsalnico.

Tako sta se lotili plezanja do lukenj, ki pa je zaradi blata in krušljivega pobočja predstavljalo malo težav. Prvi načrt Leje je bil, da bi poskusila plezati naravnost proti luknjam, ampak vse, kar je prijela v roke, je tudi ostalo v rokah. Tako se je odločila za drugo pot in s pomočjo Valerije prosto splezala 5 metrov visoko, kjer se je lahko usedla na poličko. Ta čas je že zadaj prišel Gregi, ki je pomagal podajati opremo. Tako je zabila fiks, naredila sidrišče in se spustila dol, saj se je vrtalnik spraznil. Sedaj bo treba narediti prečko, počasi priplezati do luknje in videti, kaj skrivajo. Potem sta v jamo prišla še Uroš in Alenka. Tako sta lahko Valerija in Lea odšli iz jame prazni in pustili opremo drugim za nositi. Da pa ne bi prišli samo trasportirati opreme, so se sprehodili do Soteske in opazili, da se voda spet preliva iz zgornjega bazena v spodnji bazen. Lahko so opazili sifon, kjer odteka voda iz jezera. Gregi je še šel preveriti Spodnji rov, če je prehoden in se brez problema spuzal v Vhodni rov. Samo po plavju in po manjših smeteh se je lahko zamislil, kako nevarno je, če te bi voda dobila tu notri, ko vse zalije ob hujšem neurju. Ta čas, ko so skupine raziskovale, sva z Goranom že pripravlja obilno večerjo. Tako, ko smo se vsi najedli in poslušali o novih opažanjih v jami, smo zakurili kres in se prepustili moči ognja, ki vedno v človeku zbuja nekaj neznanega kot raziskovanje podzemlja.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Valerija Petrič; Video: Gregor Jelen