Že drugo leto smo s pomočjo JK Črni galeb Prebold organizirali nekakšen dan odprtih vrat, kjer želimo, da se nam pridružijo domačini in nas spoznajo na površju. Začelo se je že v soboto s čistilno akcijo, kjer sva z Jankom pokosila vse, tudi kakšno ubogo kačo. Pustila sva samo jagode, kjer pa smo tiste zrele že pojedli. Lea je pripravila označevalne table, razdelila nam je delo, da ne bi gledali v zrak. Alenka, Gregi in jaz smo šli opremljat steno. Ponovili smo vse lepo in počasi, kako in kam zavezati, da se lahko varno spustimo v globino. Ko sva visela v steni, sem lahko opazoval, kako Lea lepi označevalne table. Grega in Goran sta postavila žičnico, ki je služila kot zip line. Slavko je pripravil promocijski material na mizo.
Med tem je prišel Jaka, ki je dobil idejo, da se nam pridruži. Tako sem iz stene lahko opazoval, kako lepo se ureja ta dan. No, med tem opazovanjem me je Alenka spomnila, da opremljava in sem ji popravil pravilno narejeno dvojno osmico in podalšal zanko, ki je bila nato malo predolga. Kdo bi razumel včasih moško početje, ko popravljajo pravilne stvari za ženskami. Nato sva se spustila dol in šla preverit, kam so izginili vsi ti delovni ljudje. Našla sva jih v senci s prošnjo Leje, če jim lahko nariše »kafe«. Da ne bi sedeli v senci predolgo, smo odšli v steno. Jaz sem Jako opremil in mu razložil, kaj vse visi sedaj iz njega dol, da spozna, s čim se bo v začetku kvačkal. Nato sem ga dal na vrv, kjer je začel žemariti svoje prve nerodne gibe po vrvi proti sidrišču, kjer ga je čakal Grega.
Vzporedno so delali snemanje poškodovanca. Tako so kovine na opremi žvenketale, sonce je pribijalo in Preboldčane jezilo, ki so bolj modri in imajo plezalno steno v lepi senčni kotlini. Potem je prišel Simon, ki ga je premamilo vabilo po pošti in prišel se je preizkusiti v vrvni tehniki. Tako, da sta z Jakom spoznavala vrvno tehniko in se talila v vroči steni. Med tem je prišlo še nekaj obiskovalcev, ki jih je bolj pritegnil zip line. Eno skupino smo ulovili slučajno, ko se peljali na Smrekovec in so želeli pogledati steno in smo jih presenetili z našim dnevom. Tako smo jih najprej popeljali po predstavitvi Snežne jame na Raduhi in jim opisali ta ledeni biser v osrčju planine. So rekli, da si jo morajo ogledati in da imajo sedaj že novo točko za poletni izlet. Nato smo jih peljali pod steno in jih seznanili z vrvno tehniko. Ker vrvna tehnika ni namenjena sama sebi, smo jim predstavili tudi, zakaj se uporablja in v kakšne vse globine in nove dele nas popelje.
Tako smo jim čarali jamski svet, ki ga slabo poznajo, ker živijo v Mariboru, kjer ni toliko znana ta dejavnost. Ko smo tako čvekali, je čas hitro mineval in prišel je čas malice. Ko smo napolnili trebuščke, je že bil čas, da pospravimo. Med pospravljanjem nas je obiskala še predsednica krajevne skupnosti Petra, ki nam je tudi to leto pomagala, da je bila promocija tako dobra in da nismo bili lačni. Potem nas je povabila še na hladno pijačo, saj je videla, da se je naša že spremenila v čaj. Tako, da hvala iz srca smo si mislili vsi, ko smo se hladili v senci z osvežilno pijačo. Hvala vsem, ki so pomagali ustvariti ta dan, ljudje pa drugo leto le pridite naokrog, kajti kmalu vam pobegnemo pod zemljo.
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Slavko Hostnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar