Sobota, 3.6.2017
Vsi, ki se gibamo in ne ležimo na kavču, smo izpostavljeni različnim tveganjem, vsem fizikalnim in kemičnim elementom našega ljubega planeta. Ko potujemo pod zemljo, nas lahko gravitacija kaznuje. Tako je dobro, da se tisti, ki smo za znanost pripravljeni tvegati, seznanimo, kako se zaščititi in pomagati pri teh krutih lastnostih Zemlje, da preživimo še naslednjih nekaj let. Tako smo med naše hrabre jamarje povabili mlado zdravnico Saško, ki nas je že drugo leto obiskala z nasmeškom na obrazu. Mogoče se je smejala našim neuspelim borbam proti gravitaciji, ali pa zato, ker smo tako luštni. Tako je Saška začela s predstavitvijo in nas popeljala skozi nevarnosti in ukrepe iz medicinske stroke. Žiga in Matevž, ki sta imela naslednji dan izpit, sta bila določena, da odgovarjata na vprašanja. Tako smo se sprehodili skozi šoke, krvavitve, podhladitev ali hipotermijo, izčrpanosti, zlome in zvine itd... Tako smo debatirali, kakšne imobilizacije bi uporabljali v praksi.
Za konec smo dobili še vprašanje, kaj bi naredili z zobom, če bi padel iz ust, če se bi nekdo premočno približal skali. Vsekakor ga ne smo dati v usta, ampak lepo zaviti v mokro gazo in ga odnesti s sabo. Potem smo se še pomenili o oživljanju, ki je pomembno znanje na vsakem koraku. Za tem smo se lotili obvezovanja v vseh možnih situacijah, ki na nas prežijo. Potrenirali smo še preobračanje nezavestnega v bočni položaj. Najprej smo seveda preverili, ali je nezavesten, da ga ne kotalimo po nepotrebnem na bok.
Potem pa smo se lotili prenašanja jamarja s sumom na poškodbe hrbtenice. Ko sem opazoval, kako so dvignili Grega, sem imel občutek, da bo gravitacija naredila svoje in bo tresnil po tleh, Monja pa doživela pruh. Zgledalo je tako, kot prvi vzlet cepelina, ko je ljudem vzelo dih in nato... No malo pretiravanja, šlo jim je v redu in prestavili so ga preko namišljene skale, kjer bi lahko tako čakal na JRS, drugi pa počivali. Potem smo še nekajkrat ponovili to prestavljanje.
Nato je sledilo razprava pod točko razno. Vzeli smo še narazen našo prvo pomoč, da vidimo, kaj se nam skriva v tej torbici. Tako smo preživeli dopoldne z zdravnico in obnavljali znanje, ki nam pride zelo prav v krizni situaciji. Saški se lepo zahvaljujemo, da si je vzela čas in nas podučila v prvi pomoči.
Drugo polovico dneva smo si vzeli za trening, ker so nekateri morali ponoviti še zadnje podrobnosti pred izpiti za pripravnika. Tako smo jih namučili s prečko, varovanjem na lojtrcah in aretacijo polbiča. Tako, sedaj pa že čakamo dneve, ko gremo raziskovati in iskati tiste skrite kotičke našega podzemlja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar