Jeseni 2015 se je začelo govoriti, da bo potrebno sanirati nevarno melišče v Breznu presenečenj v delu, ki se imenuje Usrani klanec. Ko smo nazadnje jamo obiskali z jamarji iz Madžarske, je Filip, ki je bil zadnji, povedal, da je kamenje v Usranem klancu začelo nevarno lesti navzdol. Ker pa je že bilo nevarno zaradi prehoda skozi ožino, smo naredili plan in šli zadevo uredit.
Tako smo našli čas 22.10.2016 in šli v Brezno presenečenj, nekateri prvič to leto. Dan je bil zelo lep, primeren za obisk jame, malo mrzel in sončen. Med potjo do vhoda je Mateja lahko nabirala lisičke, ki rastejo vsako leto v tem času. Mi smo medtem, ko je Mateja gobarila, privezali vrv in se že začeli spuščati v vhodno brezno.
Pod Veliko dvorano nam je Grega pripravil eno skalo, da smo jo za ogrevanje zvlekli stran na varno. Potem smo šibali na delovišče. Najprej smo razširili ožino, da smo lahko kamenje spravljali v nižje večje prostore. Veliko boljše je že bilo, ko smo samo pobrali vso kamenje, ki se je kotalilo pod nogami. In tako ni več grozilo to kamenje, da bi kdaj zadelo nesrečnega sojamarja. Vse druge kamne, ki se še niso majali, smo pritrdili z verigo na steno. Med delom je Filip splezal v zgornji meander, se po njem spuzal kar daleč in prišel do ožine, za ožino pa brezno. Ta del je poimenoval Filipov tunel, ki ga bo potrebno še bolje pregledati. Potem smo se lotili sladkarij in šli počasi proti izhodu. Vmes smo si še pogledali Veliko dvorano, kjer je Mateja na glas razmišljala, kako smo mali proti vsem tem čudom narave.
Jamarili smo: Grega, Filip, Mateja in Maks
Ni komentarjev:
Objavite komentar