Napotnikova jama v Belih Vodah in še ostala potepanja

25.02.2021, četrtek

Še preden smo si prišli do prve nove jame v tem letu, smo prej poskrbeli, da smo na lepo Valentinovo nedeljo odšli v Štabernico, kamor smo peljali nekaj najmlajših in ostalih novincev v jamo. Štabernica je zelo primerna jama za prve jamarske korake. S svojim jamskim okrasjem očara vsakogar. Nato smo pred jamo skuhali čaj in si pogledali še bližnjo Udornico pri Štabernici.

Udornica pri Štabernici

Razveselili pa smo se tudi srečanja, saj so mimo prišli jamarji iz Prebolda. Vedno je veselje, ko se jamarji srečujemo pred jamami in izmenjamo nekaj prijetnih besed.

Ekipa Rakunovo brezno
V Napotnikovi jami

Nato smo v prostih dneh med šolskim počitnicami (17.02.2021) poskrbeli še za osvežitev vrvne tehnike. Odločili smo se za res prisrčno Rakunovo brezno. Tudi jaz sem opazil nujo, da sem malo opremljal. Najprej smo se spustili v prvo etažo. Tam so si pogledali kapniški rov, jaz pa sem opremljal nadaljevanje brezna. Kai je kar hitro premagal sidrišče in ugotavljal, da je vrv zelo suha. Valerija je ugotovila, da le ni tak bav-bav to sidrišče s poličke, ki ga ima v mislih kot nekaj hudega. Teja je nato malo podlegla temu bav-bavu in ga želela odgnati s prefinjenimi kriki. Uroš se je na tem mestu modro odločil, da rajši počaka, da se vrnemo in je odšl še nazaj v kapniški rov. Ko smo se nagledali spodnjih delov, pa smo se počasi vrnili. Ko smo pokukali iz jame, smo ugotovili, da se nam mudi domov, ker se približuje policijska ura. S hitenjem smo ostali brez pice.

Sedaj pa smo prišli do današnjega dne in naše prve nove jame v tem letu. In to celo v klubski domači občini Šoštanj. Gre za trenutno najvišje ležečo jamo v Belih Vodah. Za njo je povedal Simon Navodnik, naš trenutno najboljši posrednik za jame v Belih Vodah. Ni bilo treba dvakrat reči, ko smo se že organizirali, da smo krenili v Bele Vode. Gre za jamo, ki jo je Simon obiskoval še kot otrok. Dodobra se mu je vtisnila v spomin.

Sedaj jo je po 30 letih poiskal že s svojimi otroci. Je rekel, da upa, da bo kaj zanimivega za nas. In je bilo. Izmerili smo 10 metrov jame, ki je nastala med prelomom dveh večjih kamnitih skladov. V zgornjem delu skozi največji vhod vstopimo in se spustimo v večji rov. Tu lahko udobno sedimo in opazimo, da je na eni strani cela stena obložena s sigo. Če bi se vzpenjali po rovu, bi lahko jamo zapustili pri drugem vhodu. Če se po rovu spustimo, pa se rov še nadaljuje, ampak potem zasuto konča.

To je preveril Kai, ki je v svojih letih trenutno najboljši izvidnik. Spodaj še s stene visi eden kapnik. Ko je Kai preveril, sta prišla v jamo Tilen in Veles. Za nas tri je še bilo, za še koga pa že ni bilo več prostora. Tilen se je jezil na Kaja, da mu ni povedal, da v spodnjem delu jame na steni živi lep črni pajek. Tilen je prisilil pajka k mirovanju in se lotil merjenja.

Midva z Velesom pa sva pisala. Ostali pa so se odpravili na ogled okolice. Zadovoljni z izkupičkom smo se pri prijaznih ljudeh odžejali in posladkali ter se poslovili na ponovno snidenje, saj Simon še ima nekaj jam za pokazati.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: ŠJKPT

Ni komentarjev:

Objavite komentar