Kamniški vrh s svojimi 1259m je med pohodniki in planinci znan predvsem kot priljubljena pohodniška točka z lepimi razgledi na okoliške hribe in ravnino Kamniško-Bistriškega polja.
Območje pa ni zanimivo samo iz izletniškega vidika, ampak je tudi geološko izredno pestro, predvsem zaradi številnih tektonskih prelomov in plasti, ki so nastajale skozi zemljino zgodovino.
In tako smo se že pred časom dogovorili , da bomo preiskali par jam, za katere so nam povedali Kuharjevi oziroma Svatənškovi kakor se reče pri hiši, vendar to pred tem ni bilo mogoče zaradi snežnih plazov, ki so na tem terenu zaradi izjemno visoke strmine prisotni skozi celotno zimo.
Uspelo pa nam je, da smo se dobili v soboto, 20. februarja na zbornem mestu pred separacijo bližnjega kamnoloma ter od tam krenili proti Klemenčovem. Pot nas je vodila mimo Kregarjevega in hudomušna debata je kaj hitro nanesla na našega Vida Kregarja in tako nam je ob pogovoru čas hitro minil. Že smo se znašli na Klemenčevem pred hišo Kuharjevih, kjer nas je na dvorišču pričakal gospodar Andrej, ki nam je povedal, kje ležijo jame. Po pogovoru smo se pripravili in nato krenili proti bližnjem melišču, po katerem smo se povzpeli do prve jame, ki smo jo poimenovali kar Svatnškov okn, saj je jama v steni in daje dobro zavetje in pogled. Po pripovanju gospodarja so med drugo svetovno vojno zavetje in razgled, ki ga ponuja jama izkoristili partizani. Jama sama je sestavljena iz dveh vhodov, ki ˝zijata˝ iz stene in leži v plasteh triadnega dolomita kateri je izredno krušljiv, kar smo tudi izkusili, ko smo se želeli povzpeti skozi vrhnje okno in smo zaradi izpostavljenosti izdelali sidrišče z zabijanjem klinov, kateri nikakor niso želeli držati.
Po izmeri spodnje jame smo se povzpeli naprej proti Kranjski senožeti in ob poti naleteli na skalno zavetje, za katerim se je skrivala naslednja jama, katero smo jo poimenovali Svatnškova jama pod skokom. Ime pod skokom je dobila zaradi skoka, ki se nahaja nad jamo, skozi katerega so po pripovedovanju Andreja Kuharja nekoč v dolino metali seno in si s tem olajšali že tako težaško delo košnje v strminah senožeti, katera se nahaja nad jamo. Jamo sva skupaj z Rajkotom Slapnikom na hitro pregledala in se pridružila Lei in Vidotu, ki sta že hitela proti vrhu, saj smo na začetku mislili, da jama leži višje. Ko smo prispeli na vrh Kranjske senožeti, smo bili navdušeni nad razgledom in strmino kakršna je na tem območju, nato pa si privoščili okrepčilno malico in se po njej vrnili nazaj proti jami, da smo jo tudi izmerili.
Jama je dolga 15 metrov in leži v isti kamnini ter istem tektonskem prelomu kot Svatnškov okn, ki se giblje v smeri med 10° in 15° odklona magnetnega severa.
Dan smo zaključili z dvema novo odkritima jamama, kateri po dolžini nista veliki, vendar pa imata predvsem velik etnološki pomen, ki govori o delu in načinu življenja ljudi nekoč, kar pa je pomembno da dokumentiramo in ohranimo za naše zanamce. Teren sam po sebi ima še veliko potencialov za prihodnje raziskovanje, predvsem deli nad senožetjo, kjer se nahajajo jame v konglomeratu, seveda pa tudi ostala okolica, ki skriva še ogromno zanimivosti.
Jamarske akcije smo se udeležili trije člani JK Kamnik: Benjamin Lap, Rajko-Raje Slapnik in Vido Kregar, ter članica ŠJK Podlasica Topolšica Lea Pavrič.
Benjamin Lap, JK Kamnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar