Slovenščina | English
Leta 2015 smo na taboru Vodotočnik raziskovali v omenjenih jamah. Sedaj nam je uspelo, da smo jami narisali in opisali.
Ozkotočnik se je našel že na taboru 2014, ampak se ga ni pregledalo do konca, ker je zmanjkalo opreme. Tako smo Žiga, Anna, Grega, Drejc in jaz odšli jamo raziskati do konca.
Vhod se odpira v dobro vidni tektonski razpoki. Na začetku nas je pričakal sneg. Ko prečimo sneg na vhodnem delu, vidimo zelo lepo tektonsko razpoko. Kar kmalu potrebujemo 5 metrov vrvi. Nato se zadeva zoži. Ampak napredovanje ni problem, saj so stene zelo gladke in je pravi užitek se tiščati med dvema velikima ravnima ploskvama. Razen Žige se mi nismo mogli obračati. Po stenah je bilo polno vešč. Te stene so se dvigale visoko v zrak, kot da gredo do površja. Vmes med to ožino se je pot še zožila, da si potreboval dobro se potisniti, da si prišel skozi. Nato je sledilo brezno in vsaj malo razširitve. Na koncu se je jama cepila v dva kraka. V enega sva zlezla z Žigom in ugotovila, da se konča. V drugega sta se spustila Drejc in Anna in tudi ugotovila, da se konča. Tako se nam je jama tu končala. Grega je nameril 114 m poligona, kar je že zelo lepo. Jama je nastala v tektonski razpoki, ki je na geološki karti lepo viden. Zaradi tega je posebna in zelo lepa. Globoka je 42 metrov, nato je vse zatrpano s kamenjem. Niti prepiha nismo čutili, tako, da raziskovanje v nadaljevanju ni potrebno. Žiga ji je dal ime zaradi svoje velike značilnosti, to je ozkosti, ker pa smo na Vodotočniku, je oboje združil in dobila je ime Ozkotočnik. Pred vhodom so bile stare oznake mogoče od Belgijskih jamarjev, ki so se tu potikali.
Raztrgan cirkus se je že pregledoval na taboru 2013. Jamo smo si zapomnili po velikih porcijah pasulja, preden smo odšli v jamo. Večina časa lezeš v ozkem podoru in zaradi naporov je pasulj uhajal iz zadnje luknje v zelo motečih plinih zadnjega jamarja. Ker nismo bili prepričani ali je jama že registrirana ali ne, je nismo merili. Nato je Grega pregledal situacijo in ugotovil, da jama še nima dokumentacije. To smo storili na taboru 2015.
V jamo smo zlezli Žiga, Grega in jaz. Rok je ostal zunaj in se sončil. Notranji del jame se začne na točki T14, kjer je višina vhoda 0,5 metrov in v širino meri 1 meter. Po tem pridemo v dvorano, ki meri v širino 10 metrov in 5 metrov visoko. Pot nadaljujemo proti T13, tu se spustimo v podor. Ko se splazimo notri, opazimo veliko kamenja, nametanega na kup. Tu sledimo rovu do T12, kjer se spustimo mimo T11 skozi ovinek do T10, kjer se ta pot skozi podor konča in pot nadaljujemo po razpoki široki 0,7 metrov. Pri T8 je vmes kamen, ki ga mora jamar prečiti ali po vrhu s puzanjem ali nižje, kjer se spustiš in ga prečiš po spodnji strani. Če kamen prečiš po spodnji strani, opaziš malo dvoranico, ki je označena s T9 in je 3,3 metre nižje.
Pot nadaljujemo do T7, kjer skozi razpoko dimenzij 0,5 metra pridemo v večji prostor dimenzij 4,5 metra v širino in 2,5 v višino. Ko tu prečimo ta prehod, bodimo pazljivi, kajti če nam spodrsne, lahko pademo na melišče in se skotalimo veliko nižje. Ta prostor nima ravnega dna, ampak je pod naklonom -51 stopinj, tako da se moramo počasi spuščati do T3. Tla so sestavljena iz manjših kamnov, ki če se nam skotali, lahko poškoduje jamarja, če je nižje, tako da moramo biti previdni. Sige ni bilo opaziti, le če pogledamo okrog, lahko opazimo zelo robate luske. Do točke T3 moremo prečiti stopnjo, ki nam jo lahko pomaga preplezati sojamar, je pa možno tudi, da preplezaš sam.
Med spuščanjem do T3 lahko vidimo dva rova, če pogledamo v smer 275, vidimo rov, dolg 7,6 metra, ki pa se na koncu konča s podorom. Drugi rov se nadaljuje od T4 v smeri 332 stopinj in je dolg 4,6 metrov in se tudi konča z podorom. Če se vrnemo na T3 - to je dvorana, 3,3 metrov široka in 2 metra visoka. Tla so neravna in sestavljena iz nametanega kamenja, za kar lahko sklepamo, da se je kamenje nasulo iz T5 in T6, da se sklepat, da gresta čisto do površja, saj smer kaže, da bi se morala začeti zunaj blizu vhoda, tam pa je bilo opaziti nekaj zasutih lukenj z drobnim kamenjem, ki bi lahko nekoč letelo v jamo skozi ti dve luknji. Mi nadaljujemo iz T3 proti T2, kjer po klancu -25 stopinj pridemo do konca dvorane, kjer opazimo rov, ki je v podoru in naprej ozek neprehoden meander, zasut s podorom. Mogoče je, da se jama tu nadaljuje, ampak zaradi veliko kamenja, ki se lahko vsuje od zadaj, zelo nesmiselno in tudi nevarno. Rov, ki se vidi je dolg 5,4 metra. Tu se jama konča.
Jama ima poligona 65 metrov in globoka je 23 metrov. V njej ni smiselnega nadaljevanja.
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Grega
Ni komentarjev:
Objavite komentar