Škocjanske jame

Slovenščina | English
23. 09. 2017, sobota

Tega dne smo se udeležili velike čistilne akcije reke Reke v Škocjanskih jamah. Dogodek so organizirali Guardians of Universe in Park Škocjanskih jam. Gre za pomemben internacionalni projekt namenjen čiščenju evropskega podzemlja. Škocjanske jame so bile izbrane kot prvo takšno območje, saj so bile zaradi svoje veličine podzemnega kanjona že leta 1986 vpisane pod Unescovo svetovno kulturno dediščino.

Že navsezgodaj smo se odpravili proti Škocjanu. Ko smo prispeli na zborno mesto, smo bili dodeljeni v prvo skupino. Ta skupina je odšla v Hankejev kanal, kjer smo pobrali vreče smeti, ki so jih tu pustili jamarji iz predhodnih čistilnih akcij. Do tja smo se najprej peljali z vzpenjačo, ki po eni strani popestri turistični ogled obiskovalcev. Prišli smo do veličastnega impresivnega vhoda v jamo, ki nas je prevzel, saj je bil marsikdo med nami prvič v tej svetovno znani slovenski jami. Spodaj pa bobneča reka, ki z vso svojo silo teče v podzemlje in svojo pot nadaljuje v temi. Najprej smo šli po turistični poti, kmalu pa smo zavili na staro italijansko pot. Nekaj časa je bila pot povsem običajna, nato pa se je nadaljevala med stenami, več deset metrov pod nami pa divja reka. Pot je bila vklesana v steno, držala so bila ponekod že malce dotrajana. Cel čas sem v mislih razmišljal, koliko truda je bilo potrebno vložiti za takšno pot.

Reka pod nami je imela zaradi nedavnega dežja višji vodostaj, kot po navadi, ter tako bila tudi zelo glasna. Ko si hodil na nekaterih mestih tudi 50 metrov nad reko in poslušal to bučanje, si lahko opazil kakšno vejo, ki je bila zataknjena nad tvojo glavo in tako si vedel, da je lahko še hujše. Ob visokih vodah lahko reka poplavi celoten kanal do vrha. Delo narave človek težko razume.

Sprehodili smo se mimo prvega preplezanega kamina v višino 100 metrov v Sloveniji. Na enem mestu nas je zalil manjši slap. Po res adrenalinski potki smo prišli do vreč smeti. Tam smo se spustili malo nižje, kjer smo si privoščili malico. Sedeli smo in poizvedovali še malo več o jami, kajti imeli smo dobrega vodiča. Po odmoru smo vzeli vsak svojo vrečo in se spet lotili hoje po ozki adrenalinski poti. Res se lahko poklonimo prvim raziskovalcem, ki so se lotili takšnega na videz nemogočega podviga. Nato smo se znašli na turistični poti, kjer so nas turisti začudeno gledali. Pred vhodom smo še malo razgledali in nato odšli se preobleči v suha oblačila. Kasneje smo si ogledali še Veliko dolino in naravni most. Sledilo je še skupinsko slikanje množice udeležencev tega dogodka. Po skupinskem slikanju so nam pripravili še odlično večerjo in nato se nam je že mudilo domov na Štajersko.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Gregi, Goran