18. maj 2016

Začetek merjenja Veternice pri Vranskem

Jama Veternica na Vranskem je znana že dolgo časa. Jama je zelo zanimiva za biologe, ki so notri iskali hrošče več vrst. Odločili smo se, da jo izmerimo, ker na dosedanjem načrtu manjka veliko rovov. Jama je razpredena z več rovi, ki nas večinoma vedno pripeljejo do jezera. Jezero je pravi biser te jame. Ker je Alenka tu domačinka, bo ona skrbela, da bo jama dobila lep načrt, v kar sploh ne dvomim. Začela sva meriti najbolj blatni del ali bolje rečeno strmo blatno drčo. Na tem delu sem bil prvič in sem zelo užival v gledanju za mene novih delov jame. Luka, ki je bil prvič z jamarsko ekipo v jami, je bil zelo navdušen nad tem, kam vse mi lezemo. Grega Jelen, brat od Alenke, je spremljal Luka naprej. Ko preplezaš blatno drčo, se lahko vrneš po drugi poti nazaj do jezera. Zanimivo je bilo poslušati oddaljeni dialog:
Luka: "Grega,ali greva v pravo smer?"
Grega: "Ja."
Luka: "Grega, kako dolgo si že jamar?"
Grega: "Sem šele začel."
Ko sva se spuščala po blatni drči navzdol in merila, sva že slišala Luka in Grega, da sta prišla dol in se nista izgubila. Jaz sem še potem plezal do ene luknje, kjer pa mi je blatna strmina pokazala, kdo je tu šef in sem se, kot v risanki, pripeljal nazaj. Tisti rov moram naslednjič pogledati, ampak moram se malo bolj opremiti. Ko sva prišla do jezera, kjer sva končala merjenje, so nas že čakali ostali. Grega R.je našel tri lončke, ki služijo kot pasti za lovljenje hroščev in jih pospravil ter odnesel ven, saj so bile nelegalno nameščene. Ker sva se z Alenko valjala po blatu in mrzli mivki, jaz pa sem celo stopil v jezero, smo šli ven, ker je mraz že delal silo. Alenka nas je peljala po bližnjici. Zelo zanimiva bližnjica, mimo podornega kamenja splezaš v zgornjo dvorano. Grega R. je skušal razložiti Alenki, da je že malo star in da naj rajši takšne bližnjice prišpara za mlajšo generacijo jamarjev. Zunaj nas je pričakalo sonce. Slekli smo blatne kombinizone in se lotili krsta Luke, ki je bil prvič v jami kot jamar. Z udarci sem rajši varčeval, ker smo mu že v jami dali kar nekaj izzivov. Ožine, plezanje po blatni strmini itd... tako smo zaključili lepo nedeljsko dopoldne, ki pa se je že prevešalo v popoldan s temnimi oblaki in dalnjim grmenjem.
Naj zaključim z Lukovim sporočilom, ki sem ga dobil: "Zakaj mate rdeče kombinezone. da če pridete do pekla, da vas ne spoznajo?? Še enkrat hvala za izlet. Super je blo."
Jamarili smo: Grega in Alenka Jelen, Grega, Luka Ložar in jaz.
Maks Jamski, foto Grega

Ni komentarjev:

Objavite komentar