Jamska savna

17.1.2016 se je začela zgodba o Jamski savni. Lovec Branko je obvestil JKČGP, da je opazil dihalnike, iz katerih se kadi. Grega in Andrej sta se hitro odzvala in šla z Brankom pogledat, kje se nahajajo ti dihalniki. Ker je res močno pihalo, je Grega obvestil še ostale. Tako smo 24.1.2016 šli v akcijo v večjem številu in z orodjem.

Ko smo prišli tja, smo se lotili največjega dihalnika. Zaradi zunanjega mraza se je ven valila para. Nismo se mogli načuditi, kako močan prepih. Lotili smo se prebijati po ozkem meandru. Po stenah je bilo veliko zemlje, ki smo jo počasi odstranjevali in si utirali pot. V meandru sta lahko delala dva. Prvi se je stlačil naprej in kopal naprej, drugi zadaj pa je razširjal, da je bilo premikanje lažje. Ko je Lea razbijala z najtežjim kladivom, kar smo ga imeli in se pošteno potila, morda zaradi toplega zraka mogoče zaradi kladiva, je jama dobila ime. Poimenovala jo je Jamska savna, zaradi vročine. Filip si je med tem naredil improvizirani poligon in treniral opremljanje, Andrej pa mu je pomagal. Ostali smo pridno tolkli in se prebili 6 metrov naprej.

Meander se še ne konča, se še vidi naprej in tja tudi gremo. Je pa tudi v nasprotni smeri meander, iz katerega piha. Da gre tudi v nasprotni smeri, sta opozarjali že Panka in Lea. Seveda ju moški nismo jemali resno, ampak na koncu je Filip opozoril, da kamen pade kar globoko in potem smo sklenili, da bomo naslednjič kopali še v to smer. Oprostite punce, naslednjič bomo bolj poslušni. Tako, da akcija je bila zelo uspešna in vsi že nestrpno čakamo naslednjo akcijo v Jamski savni.

Maks Jamski; Slikal Grega