V iskanju skrivnosti Božične jame na Menini

To soboto smo se odzvali povabilu Tirskih zmajev in obiskali njihovo Božično jamo. O jami in odkritjih v njej je bilo že marsikaj slišati. Zato smo še bili posebej veseli, da smo si jo končno ogledali.

Spodmol pred Božično jamo

Vhod v Božično jamo

Jamo sta odkrila člana Tirskih zmajev Rafko Žerovnik in Ivo Sovinšek pred božičem leta 2016. Nadaljnje raziskave jame so prinesle odkritje rimskega kovanca iz 3. st. n.št., keramike in trinožnika. V osrednjem prostoru v jami so bili v krog zloženi kamni, na tleh pa so sledi oglja. Vsekakor sledi oglja niso iz današnjega časa, saj je vhod v jamo zakrivala večja skala. Vsa ta odkritja so pripeljala člane Tirskih zmajev do ugotovitve, da je bila jama verjetno svetišče za priprošnjo večji rodnosti ali plodnosti. Rafko se rad pošali, da je od odkritja jame v jamo pripeljal največ žensk, o čemer priča tudi vpisna knjiga na vhodu jame, ter pokaže na kapnik v obliki moškega spolovila. Več o dosedanjih odkritjih si lahko preberete v tem članku.

Osrednja dvorana z znamenitim kapnikom

Do vhoda v jamo se je potrebno sprehoditi kakšne pol ure po lovski stezi. Pod stenami najprej zagledamo spodmol, ki služi kot garderoba, da se jamarji preoblečemo. V rimskih časih pa je morda tam kdo živel ali nadziral pristop do jamskega svetišča.

Nekaj metrov stran je vhod v Božično jamo. Vhod je majhna odprtina, ki jo iz ene strani zapira večja skala, zato se je potrebno noter splaziti. Notri hodiš kot gospod, pravi Rafko in nas čudno gleda ko iz borše vlačimo kolenčnike, ker smo navajeni ozkih jam, kjer se moraš plaziti. Prvi prostori v jami so na dnu rova večje skale, kjer se pojavljajo debele korenine. Med skalami je bil skrit trinožnik, ki se je uporabljal za različne daritve. Nato gremo skozi ozek, a visok prehod v obliki znaka večje (>). Skozi prehod pridemo v večjo osrednjo dvorano, kjer je potekalo čaščenje.

Čeljust živali

Na več straneh so ob steni še kamrice, kjer opazimo, da so častitelji postavljali kamenje v nenaravne oblike. Ponekod so tudi zelo zaobljeni karbonatni prodniki. Dvorana je zelo kapniško bogata. Poleg kalcitne sige se pojavlja tudi malgonitna siga ali jamsko mleko. Na tleh je ilovica s kosi grušča. V zadnjem delu jame se pojavljajo nekakšni požiralniki v obliki lijakov, preko katerih voda odteka v notranjost in odnaša sediment.

Vpisovanje v knjigo obiskovalcev

Rafko nas je opozoril tudi na posebne glive, ki napadejo pajke, se naselijo nanje in jih pojedo. Ker so antični obiskovalci darovali bogovom živali, so jamarji v tej jami našli že kar nekaj kosti. Ponekod so v sigi vidne raze zaradi živalskih krempljev, ko si je ta iskala prostor v jami. Tudi v ilovici z gruščem so vidni rovi živali, ki so si jih skopale za prebivališče.

Po ogledu jame smo se pridružili ostalim članom Tirskih zmajev, ki so v lovski koči na drugem koncu Menine pripravljali vse za piknik. Ker so se zavedali, da se lahko človek pri iskanju te koče dobro izgubi (kar za 6 ur v primeru dveh planincev), so dostop preventivno označili, pa čeprav z neobstojnim wc-papirjem ;)

Skrivnostna koča

Tudi Slavko in Katja sta se potepala po jamah na Menini. Ogledala sta si znamenito Jespo ter prišla do Brezna pri Petrovem križu, trenutno najgloblji jami na tej planini (-68 m).

Kuharska ekipa

Poleg okusnih jedi so Tirski zmaji navdušili z lepo pripravljenim kulturnim programom. Jože Remškar – Zotler je recitiral svojo jamarsko himno ter nekaj drugih svojih pesmi. Jože je jamarsko himno napisal kmalu po svojem prihodu med jamarje, saj je opazil, da naša organizacija sploh nima nekakšne himne kot je to značilno drugod.

Članice kvarteta Štiglic

Člani treh štajerskih klubov

Jamarska

Mi smo jamarji slovenski,

radi raziskujemo,

kaj nam mati je narava

globoko skrila pod zemljo.

Kras slovenski te prevzame,

v strma brezna, lepe jame,

na vrveh se spuščamo,

po rovih tesnih plazimo.

Nebo je naše siva skala,

kapniška jama katedrala,

kladiva v breznih glasen don,

najlepši je kamniti zvon.

Zaklade skrbno čuvamo,

ki so skriti pod zemljo,

na te ponosni smo iz srca,

simbol – človeška ribica.

Jože Remšak – Zotler

Keramika

Trinožnik iz Božične jame

Nato so zapele še članice Kvarteta Štiglic. Ker pa je Rafko imel na zalogi še en del svojega programa in ker je vreme naznanilo prihod nevihte, smo hitro pospravili in se odpravili v dolino.

V Gornjemu gradu smo si v muzeju ogledali jamarsko zbirko najdb iz Božične jame ter Podkrajnikove zijalke. V nastajanju je tudi zbirka kamnin tega območja. Poleg te zbirke v muzeju prikazujejo različne starine, predmete, ki so jih nekoč uporabljali v kmečkih hišah ter malo bolj premožnih hišah. Vidimo lahko tudi makete stavb in sodelujočih elementov ter različnih umetniških del.

Zapisala: Alenka; Foto: Klemen, Rafko, Bernarda in Alenka