Iskanje jam z mobilno aplikacijo Collector for ArcGIS


Iskanje novih jam »s kavča« postaja vse bolj priljubljeno. Posebno revolucijo je tudi v jamarstvu v letu 2015 povzročil prihod podatkov laserskega aeroskeniranja Lidar Agencije RS za okolje. Od takrat je bilo odkritih precej novih jam pa tudi že odkrite jame so dobile natančnejše koordinate in kote vhoda.
Tokrat smo iskanje še nadgradili z uporabo mobilnih aplikacij Collector in Navigator podjetja Esri. Precej dela smo opravili že doma z računalnikom. Tako je bilo delo na terenu enostavnejše.

Ker že nekaj časa raziskujemo na območju Dobroveljske planote, smo si za manjše študijsko območje izbrali območje okoli Šentjoškega vrha, ki leži na zahodnem delu planote v bližini naše najglobje jame – Brezna presenečenj.

Na pregledovalniku Lidar ARSO smo si prenesli ustrezne liste lidarskih podatkov, velikosti 1 x 1 km. Izbrali smo podatke v obliki GKOT, ki zajema celoten oblak točk. To pomeni, da so zajeti vsi podatki skeniranja, ki so klasificirani v naslednje razrede: tla, stavbe, nizka vegetacija, srednja vegetacija, visoka vegetacija, nizke točke, voda, neklasificirano in ostalo. Ker v jamarstvu zaenkrat uporabljamo še stari državni koordinatni sistem D48, smo za prenos izbrali tega. Poleg tega je možnost prenosa tudi OTR – oblaka točk, kjer so zajete le talne točke, ostale pa so bile pobrisane ter v novem državnem koordinatnem sistemu D96.

Podatke torej imamo, sedaj pa se prične njihova obdelava. Marsikateri tuj jamar je šokiran, ko mu povemo, kakšni podatki so na voljo brezplačno in to za celotno Slovenijo. Tudi v marsikateri zahodnoevropski državi tega ni.

Pri obdelavi smo uporabili program ArcGIS Pro. Uvozimo vse liste lidarskih podatkov in izdelamo skupen LAS sloj (orodje Create LAS Dataset) Najprej iz klasificiranih podatkov oblaka točk filtriramo naslednje kategorije: tla, nizke točke in stavbe. Ostalih kategorij v našem primeru ne želimo, saj bi motile iskanje jam.

 Nato lahko začnemo s pregledovanjem oblaka točk. Program omogoča, da si kategorije opremimo z ustrezno simbologijo. Tako hitreje najdemo nizke točke, ki so ključne pri iskanju jam. Gre za najnižje točke laserskega skeniranja glede na okolico.

S pregledovanjem smo določili lokacije morebitnih jam v vektorski obliki (Feature class, point). K sloju lokacij točk smo dodali še lokacije že obstoječih jam. Ker gre za lokacije jam, ki so bile registrirane v obdobju med leti 1970 in 1990, ko še ni bilo na voljo GNSS sprejemnikov, so te določene po topografskih kartah v različnih merilih. Te lokacije še niso bile popravljene, zato lahko pri iskanju novih naletimo tudi na kakšno obstoječo, ki ima koordinate zgrešene tudi za več sto metrov. Po možnosti si dodamo priloge (Attachments) in si pri vsaki točki obstoječe jame shranimo načrt in morda še kakšen dokument (npr. .jpg ali .pdf). To nam bo v pomoč pri ugotavljanju, če bomo naleteli na kakšno točko, kjer ne bomo prepričani ali je bila jama že registrirana.

Lokacije točk si opremimo z ustrezno simbologijo, da jih bomo na terenski karti hitro vizualno klasificirali v dve kategoriji (registrirano – da, ne).

Sedaj pa si pripravimo še temeljno karto, ki nam bo podlaga za orientacijo v prostoru. Iz lidarskih podatkov najprej izdelamo digitalni model reliefa (LAS Dataset to Raster) v resoluciji 0,5 x 0,5 m. Ker uporabljamo funkcijo, kjer program hkrati uporablja več jeder procesorja, je izdelava rastra zelo hitra. Tako smo dobili rastrski sloj, kjer so navedene višine. Iz tega pa lahko naprej izdelamo plastnice in senčen relief. Predvsem senčen relief, izdelan iz več smeri (Raster Functions, Multidirectional Hillshade Type) nam daje plastičen pogled na zemeljsko površje. Običajno se senčen relief izdeluje tako, da nastavimo smer sonca iz severa (315°) in višino sonca nad obzorjem pod kotom 45°. S tem dajemo površju določene sence in omogočimo, da dobimo potek reliefa. Večsmerni senčen relief pa je izdelan iz 8 smeri, kar pa daje še bolj realno sliko površja in je zato v jamarstvo še bolj uporabno. Vse točke, ki smo jih prej našli preko oblaka točk, jih sedaj najdemo tudi na večsmernem senčenem reliefu.

Podatki so sedaj pripravljeni za objavo na ArcGIS Online (Share Web map), spletno kartografsko platformo, kamor se povezujejo vse mobilne aplikacije, ki jih bomo uporabili na terenu. Na spletni platformi moramo imeti sedaj dva elementa, geoobjektni sloj – Lokacija točk in spletno karto, kjer je geoobjektni sloj Lokacija točk in senčen relief kot temeljna karta. Na geoobjektnem sloju lokacij točk vključimo še možnost dodajanja prilog (če tega nismo storili že prej v ArcGIS Pro), omogočimo urejanje, sinhronizacijo in izdelavo novih točk. Spletno karto še delimo v skupino ali javnost in omogočimo, da si uporabnik prenese kopijo na svojo mobilno aplikacijo. S podatki in kartami smo pripravljeni za teren. Preden se odpravimo na teren, zaženemo mobilno aplikacijo Collector in si prenesemo karto za delo na terenu brez internetne povezave.
Tako smo v sredo, 15. avgusta, odšli na teren le s telefonom. Plan je bil, da si pogledamo vse izbrane točke in preverimo, če gre za jame, ki bi jih lahko registrirali. Prva točka je bila kmalu za spomenikom žrtvam bitk v 2. svetovni vojni na Dobrovljah. Na karti v aplikaciji smo vedeli, kje je točka, sedaj je bilo potrebno uporabiti še aplikacijo Navigator, ki nas je pripeljala do tja. Ker je Žiga s sabo prinesel pohodniški garmin, smo tudi tja vnesli koordinate prve točke in primerjali natančnost obeh naprav.

Že pri prvi točki se je izkazalo, da gre za novo jamo in bo več kot 10 m. Problem je le, da je vhod preprečevala skala, zato smo jo poskušali odkopati. A ni šlo, saj smo tokrat bili bolj turistični jamarji na izvidnici in nismo imeli s sabo ustrezne opreme. Tako smo samo še poslikali vhod jame. Fotografije so se shranile v aplikacijo in se bodo prenesle na spletno platformo ArcGIS Online, ko bomo zopet imeli internetno povezavo in omogočili sinhronizacijo podatkov.

Nato smo se odpeljali po gozdni cesti naprej do našega »parkirišča« pred Breznom presenečenj (BP). Tam smo imeli za pregledali kar nekaj lokacij. Pogosto si rečemo, da bomo že enkrat pogledali tiste »lukne« ob cesti, ko bomo šli naslednjič v BP, a se to nikoli ne zgodi. A tokrat se je.

Že prva naslednja jama je bila v vrtači ob cesti. Simon se je zavzel in odkopal nekaj kamnov in skal, da bi prišel do večje kamrice, ki se je odpirala. Tu smo bili bolj vztrajni pri kopanju, a kljub temu ni šlo. Še ena jama za naslednjo ekipo.

Nekaj naslednjih točk je bilo lažnih, saj so bile vrtače zasute s skalami in ni šlo za jame. Nato pa Žiga veselo kriči jama, jama in prišli smo do ogromnega vhoda v brezno. Že na senčenem reliefu je bil izrazit in prepoznaven (1 x 8,2 m). Ker pa smo pustili opremo v avtih spodaj, smo se podali naprej do zadnje točke, ki je bila predvidena za tokratni teren.

Prišli smo do večje vrtače z večjim spodmolom na njenem dnu. Jama s tremi vhodi in naravnim mostom. S Simonom sva jamo takoj izmerila. Dobila sva skupno 30 m dolžine rovov in 10 m globine. Dali smo ji ime Portal v središče Dobrovelj, saj je stena na spodnjem delu spominjala na portal.

Nato pa smo odhiteli po opremo in se odpravili nazaj do brezna – Stopnišče v Dobroveljski pekel. Tu smo namerili 11 m dolžine rovov in 7 m globine. Prej, ko smo ga gledali iz vrha je tako skrivnostno zakrival spodnji del, da smo že mislili, da je za ovinkom nadaljevanje, ampak gre zgolj za nasutje.

Če povzamem naš nekajurni teren. Od vseh 10 točk, ki sem jih pripravila za iskanje, so bile kar 4 nove jame, od teh dve z zelo velikimi vhodi. In to nedaleč stran od Brezna presenečenj, okoli katerega je bilo do sedaj izvedenih kar nekaj akcij iskanja novih jam brez uporabe kakšnih posebnih kart ali česarkoli drugega. Uporaba natančnejših lidarskih podatkov in tehnologije nam močno olajša delo. Čas iskanja jam se bistveno skrajša, je sedaj bolj organizirano in ciljno usmerjeno. Z aplikacijami imamo na enem mestu shranjene podatke o lokacijah. Hkrati pa na terenu dodajamo nove informacije – npr. fotografije, opredeljujemo prej določene atribute itd. Na aplikaciji imamo shranjene tudi temeljne karte, izdelane po meri. Ni nam potrebno uporabljati plačljivih in brezplačnih kart različnih ponudnikov, ki so za gozdna območja, kot je bilo naše območje, bolj malo uporabne, saj so namenjene manjšim merilom. Sami si naložimo topografske načrte in karte Geodetske uprave Slovenije ali senčen relief iz lidarskih podatkov Agencije RS za okolje, ki so brezplačno na voljo za vse uporabnike.

S tem načinom iskanja jam bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ker ima aplikacija Collector možnost povezave z zunanjimi GNSS sprejemniki visoke natančnosti (centimetrske; povezave na več satelitskih sistemov), bomo v prihodnje pri popravljanju koordinat že obstoječim jamam poskusili tudi to možnost.

Zahvaljujemo se podjetju GDi, ki nam je omogočilo testiranje programske opreme ArcGIS.

Raziskovali smo: Mateja in Žiga Solar, Uroš Cestnik, Simon Araus, Gregor in Alenka Jelen.
Zapisala: Alenka; Foto: Alenka

Ni komentarjev:

Objavite komentar