21 maj 2018

Visok jubilej odkritja Kamniške jame

Slovenščina | English
Prvega maja 2018 je minilo natanko 40 let od odkritja Kamniške jame, ki se nahaja v grebenu Zeleniških špic. Zatorej se vabilu kamniških jamarjev nismo mogli odreči in skupaj z njimi smo obeležili ta dogodek. Jama leži na višini 1400 m, zato je dostop trajal dobri dve uri, ki sta zelo hitro minili, saj so kamniški jamarji pripovedovali najrazličnejše anekdote in dogodke, ki so se jim zgodili v obdobju teh let. Jama je za javnost zaprta in se odpre vedno prvega maja. Od skupine, ki je odkrila jamo sta bili zraven dve jamarski legendi - Vido Kregar in Dane Holcar.
Po dobrih dveh urah strmega vzpona se nam je le prikazala kraljica – Kamniška jama, ki velja za kraljico jam na Kamniškem. Tak tip jame je v gorskem svetu nekaj posebnega, saj je njen glavni rov horizontalen in je za alpski svet, kjer prevladujejo navpične jame in brezna, nekaj izjemnega.
Pred vhodom smo se oblekli v jamarske kombinezone in se opremili s čeladami ter s svetilkami. Vhod v jamo je sicer velik, vendar se pot na nekaterih mestih precej zoži, zato je bila zaščitna obleka skoraj da nujna.
Jama je horizontalna, zato pot ni težavna. Potrebna je previdnost zaradi vlage, ker drsi in zaradi blata, ki ga je odložila reka, ki je v preteklosti tekla tod. V jami je tudi izvir in jamski slap, ki priteče na površje kot slap Orglice v dolini Kamniške Bele. Kamniška jama je nekaj posebnega, saj kot ena izmed treh v Sloveniji na ogled ponuja aragonitne kristale v obliki ježkov, ki jih imenujemo tudi aragonitni ježki.
Po slabih dveh urah smo prišli na končno točko jame. Vidno utrujeni in prezebli smo se usedli na kamne in počakali skupino, ki je prihajala za nami. Kot da vseh lepot in samih dobrih izkušenj še ni bilo dovolj, je bila v jami maša, ki jo je daroval duhovnik iz Brezij. Po končani maši je sledilo presenečenje, ki se je odražalo na naših obrazih. Deležni smo bili kosa torte in kozarčka vina. Vsa utrujenost je bila takrat pozabljena, saj smo bili deležni kar nekaj stvari, ki so se nam zgodile prvič.
Sledila je še lažja pot nazaj proti izhodu, ki pa je bila še lažja zaradi želje po hrani, saj se je za vse nas v baznem taboru na ognju vrtel odojek. Vmes smo si pripovedovali najrazličnejše izkušnje in čas je hitro minil. Po dobri uri smo bili že na vhodu v jamo.
Spreoblekli smo se, se okrepčali in se podali v dolino. Pot se je strmo spuščala in po slabih dveh urah smo bili že v baznem taboru. S strani kamniških jamarjev je bilo poskrbljeno za hitro okrepčilo, za pijačo in jedačo. Na voljo so bile odlične slaščice ter kava, vino in sok. Med peko odojka je bila proslava ob obletnici odkritja jame, ki smo jo obeležili s podeljevanjem priznanj najzaslužnejšim, ki so kadarkoli pomagali pri raziskavah in odkrivanju jame.
S strani Jamarskega kluba Podlasica Topolšica se je naš predsednik Maks zahvalil vsem, ki so odganizirali takšen dogodek in za povabilo, ki smo ga bili deležni. Vsako leto je za ogled jame veliko zanimanja, letos se nas je zbralo okoli 40.
Zapisal: Matevž Menih; Foto: Matevž Menih in Žiga Solar

Ni komentarjev:

Objavite komentar