07. maj 2018

Simonova votlinica

Slovenščina | English

25.04.2018, sreda.

Zgodba se je začela okoli te jame na dan, ko smo čistili Mornovo zijalko. Takrat sva z Žigom strmela v stene, gledala veliko luknjo v steni malo višje od Mornove zijalke in se spraševala, kaj se tam skriva? Kako zlesti do nje? Ali jo je že kdo pregledal, če je tako vidna z ceste? Sodeč po pregledu dokumentacije doma je zadeva iz jamarskega vidika bila nova. Tako smo pripravili opremo in odšli v akcijo. Simon je bil že opremljen, ko sva se z Žigom pripeljala do Mornove zijalke. Žiga in Simon sta odšla pogledati steno, po kateri je treba do votlinice, ki se dviga nad Hudim potokom. Med tem, ko sem jaz napakiral merilni komplet in oblekel pas, je Simon bil na polovici stene. S pomočjo krempeljca je premagal strmo steno in prišel do drevesa, kjer je je bila pot bolj znosna. Namreč bilo je strmo pobočje, obraslo s travo, kjer se je nekako dalo do vhoda. Potem se je vrnil do drevesa, da smo lahko komunicirali, saj je divjanje vode v potoku dušilo še tako močan glas.

Ocenjeval je, da jama zna biti prekratka za registracijo. Da bi preverili, je naredil sidrišče za drevo in že sva žemarila do votline. Z laserskem merilnikom smo videli, da bo stranskih rovov za 10 metrov in se lotili merjenja. Votlina je nastala, ko je nivo vode bil višji kot sedaj, saj se je lepo videlo po stropu vrtinčenje vode. Jama ima dva stranska rova, ki se končata in en 5 metrov visok kamin. Pod kaminom pri vhodu je stal lep mali zid, za katerim lahko sloniš in gledaš na cesto. Ko je Žiga preučeval uporabo zida in slonel na njem, je opazil v steni star alpinistični klin. Kaže, da je že nekdo plezal tu mimo in mogoče v tej votlini tudi iskal počitek. Tako smo končali z raziskovanjem in namerili 10 metrov. Poimenovali smo jo po Simonu, ki je hrabro splezal do nje.

Ker dneva še ni bilo konec, smo odšli še pogledat Jamo s kaminom in Zijalko s kaminom. Zijalka s kaminom res presneti s svojo veličino. Iz ceste se vidi kot ena velika zajeda v hrib. Ampak ta zajeda je izvotlila ves hrib. V njej plezaš prosto visoko v kamine, kjer sva s Simonom stremela proti izhodu kot dva mlada jastreba iz gnezda. Zanimiva jama, ki si jo bomo ogledali naslednjič bolj potrebno.

Naslednji dan pa sva z Leo šla podrobno pogledati Jamo s kaminom. Vhod leži nad hudournikom, ki se izliva v Hudi potok. Vhod je manjši in treba je na vse štiri, da vstopiš v jamo. Ko prideš v osrčje jame, se odpre nad tabo 6-metrski kamin, ki je lepo zasigan. Vzporedno s kaminom pa poteka še nekakšen mali naravni dimnik, kjer na koncu iz njega sije dnevna svetloba.

Ob strani glavnega prostora pa opazimo drugi vhod. Do njega je Lea šla rajši od zunaj. Je bolj ozek vhod, samo za izbrane. Pred vhodom pa sva opazovala lep erozijski kaminček, ki se nadaljuje v obliki žleba skoraj do vrha teh skal. Zanimiv teren, ki ga še obiščemo.

Jamarili smo: Žiga Solar, Simon Araus, Lea Pavrič in jaz.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Simon Araus, Žiga Solar, Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar