Zaključek leta v Preboldu

Slovenščina | English
15.12.2017, petek.

V petek so jamarji iz Prebolda organizirali zaključek tisti, ki je v klubskih prostorih tisti, ki ga organizirajo v jami pa še pride.

Seveda to pomeni, da se zaključi leto, kjer se radi ozremo nazaj in pogledamo svoje trude na raziskovalnem področju. Tako so tudi tu tekle besede o dosežkih, ki smo jih dosegli. Nato še debate o prihodnosti. Kajti čaka nas veliko še nejasnih poti v jamah v znanih in tudi novih jamah, ki še čakajo.

Če grem samo skozi leto 2017 in skozi jame, ki jih raziskujemo.

Največkrat smo bili v Veternici, kjer smo v začetku leta zaključili z meritvami. Namerili smo 567 metrov poligona. Tako smo prišli do krajev, kjer je potrebno kopati ali plezati kamin. Eden kamin je bil v Drsalnici, kjer sta začeli plezati Valerija in Lea. Nadaljevala sva z Borom in ugotovila da se vse zapre. Tako nato nismo veliko raziskovali več tukaj čez leto samo nekaj obiskov z tečajniki.

Tudi Kebrov luknjo smo obiskali. Prvič takoj po novem letu. Tam se še vedno trudimo z kopanjem v Rovu novega upanja, kjer res upamo, da bo nadaljevanje te jame. Še ena kopaška akcija je bila v začetko poletja, kjer so si za lažji trasport naredili improvizirano žičnico. Sedaj je napoti eden večji kamen. Ko se bo ta kamen odmaknilo pa se bo videlo, kaj več. Sedaj je še vse v upanju.

Začeli smo z raziskavimi v naši novi jami Sodnek, ki smo jo na pobudo Žiga in Filipa že šli pogledati leta 2015. Nato smo v začetko leta šli Lea, Žiga in jaz preveriti stanje v jami. Ko smo videli, da je voda v jami močno padla smo, kar kmalu šli ista ekipa v akcijo. Veni je bilo pod nulo ampak nam se je zdelo, da smo v tsiti vodi bolj na toplem. Ampak po nekaj urah je pa mraz nas pregnal v bližnjo mehanično delavnico, kjer smo se pogreli. Nato je še bila ena akcija, kjer smo napredovali 10 metrov in se ustavili pred enim trebuhom, kjer pa se že vidi v jamo. naslednjo leto z veseljem nadaljujemo, ko se nam pridruži še Filip.

Lotili smo se tudi merjenja Škadavnice. Ta jama še vedno buri duhove ne samo v legendah ampak tudi med nami jamarskimi raziskovalci. Tako smo jo najprej zmerili in začeli na nekaterih mesti odstranjevati kamne. Jama ima veliko potencijala, da skriva, kakšen rov, ki vodi proti Brezno presenečnj. Tako, da tudi tukaj smo se malo zadrževali. Najbolše za raziskovati je tu, ko je dež, saj notri ni mesta, kejr bi te lahko zmočilo.

Poleti pa se je šlo tudi v Tri vhode. Tam je Rok opremil Jebba brezno. Ime, ki je še bilo lani malo bod vprašajom si je to leto vsekakor potrdilo za pravo. Saj je med opremlanjem Rok doživel, akr veliko presenečenj. Poleg slabi mest za sidrišča, luske, ki so v velikih kosah ostajale v njegovih rokah. Za zaključek pa mu je še kamenček padel na ramo. Tako se se spustili v veliko dovrano, kjer pa niso opazili, kakšnih večjih nadaljevanj. Vse je zavito še v skrivnost. Je eno mesto, kjer pa bilo potrebno kopati. Za, kar se še niso odločili, ker je v zgornjih delih, kar nekaj stranskih rovov, ki so za pregledati.

Uspelo nam je tudi obiskati Jamsko savno. Zaradi deževaj smo že mislili, da bo vse padlo v vodo ampak nam je uspelo narediti uspešno akcijo. Napredovali smo tri metre v levem kraku. V desnem pa je Gregi odkopal toliko, da se že vidijo lepi prostori. Med samim delom pa je Simon odkril še eno jamo, kjer bo pa še potrebno nekaj kopanja.

Tudi Dihalnik keramika nismo pozabili. Tam smo imeli, kar nekaj smole, saj smo zelo počasi napredovali. Zadnja je bila zelo uspešna in smo, kar lepo napredovali. Se pa rov še vedno vleče in za sedaj še ni videti konca. tako, da nas čaka še veliko zanimih uric v tej luknji.

V začetko jeseni pa nam je domačin pokazal drugo novo jamo – Tinčevo brezno nad Jeronimom. Tu notri smo se začeli prebijati v 6 metrsko brezno. Jama nam je zanimiva, ker je zelo blizu Brezna presenečenj. Obstaja možnost, da je to, kakšen nižji vhod.

Pozabili tudi nismo na naše šolsko brezno Zgornja Sevškova rupa ali bolj nam poznano Ravbarjevo brezno. Tam smo pričeli plezati zelo blaten kamin. Najprej smo mislili, da bo šlo nam hitro. Ampak blato je dobesedno grizilo živce. Po dveh akcijah pa se je izkazalo, da kamin je precej bolj visok, kot smo ga ocenii. Sedaj vrv čaka, da se vrnemo in poskusimo še nekrat živce. Za sedaj smo že 25 metrov visoko in zgleda, da kamin gre, kar direktno ven iz hriba. To bomo videli naslednjič.

Najbolj zanimivi trenutki pa so bili v Brezno presnečenj. Ko sva z Rokom razširila prehod v delu Brezupna ožina se je začelo odkrivati in spuščati v globino te jame. V tem letu so najprej opremljali Jerica, Rok P., Bor, kjer so opremili nekaj brezen, ki smo jih poiemonal Stone age zardi tega, ker sem pozabil dati v opremljevalno boršo kladivo in so se morali znajti po svoje. Kazalo se je, da brezna se ne končajo in da se še spusščajo v globino. Med prvo majskim taborom smo nato Rok, Goran in jaz odnesli vrvi za nadaljevanje in opremili dva brezna, te dele smo poimenoval Goranov bazenček. Saj je imel veliko smola in padel v eno od jezerc, ki so pod vsakim breznom. Videlo se še ni dna. Tako pa naslednji trojici Matjaž, Rok P. In Lea uspelo, da so dosegli sifon. Izjemen uspeh da so prišli te jami na nek način do dna. Seveda je bil še den rov za pregledat, ki pa se je, kasneje ko sta ga šla pogledati Bor in Feri izkazal, da je samo obvo do sifona. Ocenjujem, da se je doseglo globino -600, saj Brezupna ožina je na -470 od tu pa so se pojavila brezna, ki so se večela in spuščala v globino. Jeseni pa smo začeli meriti jamo na novo in jo sistematično pregledovati. In vseh teh rovih, ki so nam pravili prvi raziskovalci, da jih damo na papir. Sedaj šele spoznavamo, kako čudovita jama je to. Z prvimi raziskovalci delimo tisto, kar so doživljali oni, ki so z velik slabšo opremo spušali v to jamo, kjer je veliko ožin, voda, krušljivih skal itd... Tako, da to leto smo že izmerili 670 metrov poligona in še pred nami je lepi kos jame.

Izmerili smo še dve stari jami, ki smo dopolnili jim stranske rove to je Konečka Otlica, kjer smo namerili 230 metrov in Vračka zijalka z 84 metrov. Nekaj pa je bilo tudi novih jam, ki smo zvedeli za njih ali pa našli: Jezerce nad Sodnekom, Boksitno brezno, Zreška votlina, Brezno mrtve pisane srajce, Udornica Indiane Jones, Izarje pri Žabiju in Gregova špreja.

Nekatere še čakajo, da jih izmerimo nekatere pa smo že narisali. Tako smo zakjučili 2017 in sedaj se malo počijemo v tem decembro čeprav že vleče čez domači prag v temne skrivnosti naših jam.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Grega, Anton, arhiv