V ponedeljek dobim sms od Jelenov, da praznuje Sv. Barbara, zavetnica rudarjev in da bi lahko praznovali ta dan tudi jamarji. Sem rekel, seveda, dobra ideja. Tako je padel predlog, da prej kaj skopamo, da si zaslužimo praznovanje. Odločili smo se za Dihalnik Keramika, kjer se prebijamo v Maroltovo jamo.
Ker sem le malo Savinjčana, sem vzel od doma tri hrenovke - za vsakega eno, Lea pa je vegetarijanka in za njo ni bilo treba nič, le eno škatlo keksov. Uroš je prišel že eno uro prej in zakuril, tako, da ko smo se zbrali pri vhodu, je že lepo toplo gorelo, da ne bo mraza za tiste, ki so zunaj.
Jaz sem takoj smuknil v luknjo in nadaljeval, kjer sem nazadnje končal. Sedaj sem se umikal prepereli skali, ki nam je na prejšnji akciji ustavljala napredovanje. Nato sem slišal, da je prišel tudi Gregi. Tako sem šel ven na počitek, saj v tem ozkem rovu, v katerem se težko obračaš in z glavo rahlo visiš navzdol, ni najbolj prijetno. Tako sva se z Gregijem izmenjevala pri delu, poleg tega pa je preizkušal tudi »nov« telefon, ki ga je nabavil posebej za v jame. Že nastajajo slike in posnetki.
Zunaj sem videl, da je Gregi prinesel še palačinke. Tako da poleg ene hrenovke je vsak dobil še sladico. No, to pa je že razkošje. Tako smo počasi grizli skalo. Veliko boljše je bilo kot na prejšnji akciji. Trenutno je bila to najbolj uspešna akcija v Dihalniku Keramika to leto. Uroš je za konec še pospravil kamenje iz rova, tako, da je vse pripravljeno za naslednjo akcijo.
Raziskovali in kopali smo: Gregi, Uroš, Lea in jaz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar