Na prvi izvidnici, ki smo jo imeli 30.10.2016 na Čemšeniški planini, smo izmerili to jamo. Našla se je tako, da smo v dveh ekipah pregledovali vrh, ko je ena od skupin srečala domačina, ki jim je šel pokazati vhod. Tako smo se kasneje skupaj zbrali in odšli do jame.
Jama se nahaja na pašnem travniku na gozdnem robu. Gozd sestavljajo večinoma smreke, ponekod še kakšen rdeči bor in nato strm travnik, ki se je pričenjal zaraščati. Vhod jame je bil močno prerasel s travo, zato ga je bilo težko najti. Dimenzije vhoda so 0,8 x 1,1 m. Jama je nastala v tektonski razpoki, zato se rovi pojavljajo v več etažah. V vhodnem delu do T3 sledimo manjšemu meandru, na koncu katerega se pojavi že nekaj kapnikov. Rov se pri T3 tudi konča. Od T1 do T4 se spustimo za 4,1 m navpično navzdol. V stenah se pojavljajo zaplate rožencev in različne razpoke.
Na T4 se glavnemu rovu priključi še stranski iz T5. Rov na T5 je prav tako bogato zasigan, opazimo tudi manjši steber. Tla so prekrita z gruščem in večjimi skalami. Glavni rov se od T4 nadaljuje v manjšo stopnjo do T6. Spustimo se za 3,6 m pod kotom –45°. Stene tega dela so prav tako bogato zasigane, kapnikov nismo opazili. Od T6 se nato spustimo navpično za 2 m do T7. Temu sledi strmo pobočje (–50°) do T8, kjer se glavni rov konča s sigasto kopo in stebrom. Za kopo in stebrom smo zaznali srednje močan prepih. Na stebru so vidni podpisi obiskov domačinov.
Na približno sredini pobočja med T7 in T8 se z T9 prične še en stranski rov, ki se nadaljuje v še eno spodnjo etažo. Med T9 in T10 prečkamo ožino. Na T10 rov zavije ostro na levo in se zopet razdeli na dva rova. Na T11 se rov nadaljuje v majhno razpoko, kjer smo tudi zaznali močan prepih in je možno nadaljevanje jame. Skozi razpoko se vidi malo večji prostor. Nato se od T11 rov na desni spusti z 1,5 metrsko stopnjo do T12, kjer se rov konča na T13. Na T13 je rov zasigan, opazni posamezni kapniki. Jama je lepo zasigana, pojavljajo se stalaktiti, ponekod tudi stebri. Na T8 se pojavljajo tudi »popcorn« sigaste tvorbe. Iz geološkega opisa jame lahko napišemo, da nastala v srednje triasni plastoviti apnenec z vložki črnih rožencev. Ponekod se pojavlja tudi glinasti skrilavec.
Jama je suha smo pa na T11 zaznali topel prepih. Vhodni del jame od T0 do T3 poraščajo lišaji, mahovi in praprot rebrenjača. V tem delu smo opazili tudi netopirja. Na T8 smo opazili močerada in črnega hrošča. Viden je bil človekov vpliv. Pogosti obiski domačinov se kažejo s podpisi na kapnikih. Na T8 je na masivnem stalaktitu zapisana letnica 1958. Menimo, da so domačini že zelo dolgo poznali to jamo. Ime smo jo dali po izgledu (manjši, težko viden vhod na travniku) in tektonskem nastanku smo ji povezali v Travniško razpoko, po temeljnem topografskem načrtu pa še lokalno oznako »na Groblarjevi planini«, kot se imenuje ta del Čemšeniške planine. Tako smo v tej jami namerili 38 metrov poligona z 20 metrov višinske razlike.
Udeleženci merjenja in raziskovanja: Alenka in Grega Jelen, Lea Pavrič in Maks Petrič.
Zapisala: Alenka Jelen; Foto: Lea Pavrič
Ni komentarjev:
Objavite komentar