10 december 2020

Motniška jama

Kako smo prišli do Motniške jame?

V nepremičninskem oglasu o prodaji hiše smo videli, da je poleg hiše v oglasu navedena tudi jama. Ni preteklo veliko vode, že smo se peljali v Motnik. Motnik je zadnja vas v občini Kamnik in leži pod razvalinami starega gradu. Grad naj bi postavili Motniški gospodje. Grad prvič omenijo v pisnih virih leta 1340 kot "vest ze Moetnik"; leta 1430 kot "turn zu Mottnikh", leta 1564 pa kot "gschloss". Postavljen pa naj bi za varen prehod skozi Tuhinjsko dolino. Motnik je imel tudi rudnik rjavega premoga. Kraj pa je razcvet doživel med 15. in 19. stoletjem , ko je skozenj potekala najpomembnejša prometna povezava med Štajersko in Kranjsko. Kraj naj bi dobil ime po motnem potoku, ki je sedaj reguliran. Potoku je ime Motnišnica.

Tako smo se pripeljali v Motnik, idilična mirna vas na robu vseh večjih prometnih cest. Nismo še zapeljali v vas, ko smo videli hiško in jamo, ki smo jo iskali. Lastnik je dovolil, da splezamo mimo hiše do jame. Gre za krajšo jamo. Vhodni del je dolg 6 metrov in se nato zatrpano konča. Ker smo bili prvič v Motniku, smo se še sprehodili skozi vas. Ko smo prišli do sredine vasi, pa zagledamo pod grajskim hribom na drugi strani ceste jamo! Že smo šli mimo psa, ki nas je oblajal, proti jami. Pri pregledu smo opazili, da jamo nekdo uporablja, saj je v njej na novo sezidana škarpica, vhodni del pa je lepo urejen, skorajda pospravljen.

Lotili smo se merjenja in potem bi poiskali kakšnega domorodca iz Motnika in povprašali, kako je s to jamo. imeli smo srečo, da nas je z druge strani Motnišnice nagovoril sosed Primož. Je povedal, da jama v vasi ni znana, saj je bila pred regulacijo Motnišnice čisto zaraščena in ni bila vidna ter dostopna kot sedaj. V njej pa si je sosed uredil poletno rezidenco in se v njej hladi pred pripeko vročih poletnih dni. Pozimi pa se v višjih delih jame ustvarja pravi topli žep in na koncu jame je prav prijetno toplo, tako da bi v hladnih nočeh brez problema prebil noč v jami. Tudi imena še ni imela, tako smo se strinjali, da damo jami ime Motniška jama. Primož je še povedal nekaj malega o zgodovini kraja, da so v Motniku bili ljudje nekdaj povečini rokodelci in obrtniki, zato so tudi zelo ponosni. Povedal je tudi za bližnji rov, ki naj bi šel nekdaj vse do gradu. Smo se dogovorili, da pridemo naslednjič in potisnemo nos v ta rov. Našo pozornost so pritegnile tudi slikarije v jami. Ker je domačin Primož povedal, da jama pred regulacijo Motnišnice ni bila znana, sva naredila nekaj fotografij, da smo jih kasneje pokazali gospodu Jamniku. Da pa ne bi kar odšli domov, smo se povzpeli do gradu, kjer se še vidi ostanek obzidja. Naslednji dan pa smo preverili te slikarije, naredili preizkus in ugotovili, da niso tako stare, kot smo si želeli. Tako smo tudi končali z raziskavo Motniške jame. Bomo pa prišli še mimo, ko bomo šli pogledat rov, skozi katerega naj bi ljudje bežali iz gradu.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea, Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objava komentarja