Nedelja, 17.5.2020
Ker imamo v občini Šoštanj kar nekaj območij za pregledat, smo si rekli, da gremo v Penk. Tudi tam raziskujemo in pregledujemo jame, saj nam je tako rekoč pred nosom in se spodobi, da na svojem domačem terenu raziskujemo mi, Podlasice.
Ampak je naše želje po odhodu v Penk prekrižalo celonočno deževanje. Tako smo v jutranjih urah zbrani pred novo cerkvijo v Šoštanju sklenili, da je teren preveč razmočen in gremo v Jamo na Slomniku.
Poklical sem še Ristota in ga aktiviral, da se nam pridruži. Pod vznožjem Slomnika smo pustili avte in krenili v hrib. Gozd je bil prijeten, nobene vročine. Pri vpisni knjigi na vrhu smo se vpisali in se še ustavili na razgledišču na Liboje, nato pa zavili proti jami.
Na zadnji kopaški akciji smo vreče z zemljo pustili polne na dnu. Hitro smo vzpostavili živo verigo in že so bile vreče pripravljanje na novo polnjene. Tako smo eni kopali, drugi pa so se kopali v sončku in meditirali. Ko smo jih napolnili, se je zopet aktivirala živa veriga in spravilo material ven. Sedaj je v zamašku na koncu rova sama zemlja. Kopanje je zaradi tega pravi balzam za dušo.
Na tej akciji ni kazalo, da bi se že kaj večjega odpiralo, razen nekaj manjših rovčkov. Po 6 urah kopanja smo se odločili, da imamo zadosti. Pobrali smo orodje in odšli v dolino. Upamo, da se kmalu vrnemo in vidimo, koliko je še tega zamaška, pod katerim votlo doni.
Zapisal: Maks Jamski; Foto: Maks
Ni komentarjev:
Objavite komentar